Zavržki hrane postajajo vse večji svetovni problem. Generalna skupščina Združenih narodov (ZN) je zato današnji dan razglasila za mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani, ki ga letos praznujemo prvič.

V času pandemije covida-19 pri ZN še posebej poudarjajo potrebo po preoblikovanju in uravnoteženju pridelave in porabe hrane. Zmanjšanje količin zavržene hrane v svetu, kjer se od leta 2014 povečuje lakota, je torej ključno. "Dnevno izgubimo ali zavržemo na tone in tone hrane," opozarjajo in dodajajo, da se na svetovni ravni med žetvijo in prodajo na drobno izgubi okoli 14 odstotkov hrane. Zavržena hrana pa ustvarja velik pritisk tudi na naravne vire in okolje, saj proizvodnja hrane in živil izrablja dragocene vire, kot so tla, voda, energija in goriva, povezana je tudi z izpusti toplogrednih plinov. "Ko izgubimo hrano, izgubimo tudi vse vire, ki so bili vključeni v njeno proizvodnjo, vključno z vodo, zemljo, energijo, delovno silo in kapitalom," dodajajo.

Vsak Slovenec zavrže 13 kilogramov užitnih živil

Številke so skrb vzbujajoče tudi v Sloveniji. Po podatkih Statističnega urada Slovenije je leta 2018 vsak prebivalec Slovenije po nepotrebnem zavrgel okoli 13 kilogramov užitnih živil.
"S tem, ko zavržemo hrano, zavržemo tudi vse vire, ki smo jih potrebovali za njeno proizvodnjo. Pri odmetavanju hrane prav tako nastaja toplogredni plin metan in seveda zavržena hrana zavzema veliko prostora na odlagališčih," je za Radio Slovenija opozorila Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja. Z metanjem hrane pa škodujemo tudi svoji denarnici. "Zagotovo bi lahko ta sredstva namenili za kaj veliko bolj uporabnega, kot da hrano mečemo stran. Sploh glede na to, da je na svetu ogromno ljudi lačnih, da je hrana nepravično razporejena in da bi lahko z vso to hrano, ki jo dnevno mečemo stran, lahko nahranili prav vse ljudi na svetu," je še dodala.

ZPS: Spremeniti moramo nakupovalne navade

Cilj ZN in Evropske unije je prepoloviti količine zavržene hrane do leta 2030. Da bi to dosegli, pa je nujno potrebna sprememba nakupovalnih navad potrošnikov, poudarjajo na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). "Najprej je zelo pameten nasvet načrtovanja obrokov, da pogledamo, kaj imamo v hladilniku, preverimo roke uporabe. Tudi v trgovino se odpravimo z nakupovalnim seznamom. Zagotovo ne kupovati večjih količin hrane samo zato, ker so v akciji, če vemo, da jih ne bomo mogli porabiti," pa je za Radio Slovenija opozorila Anja Bolha iz ZPS-ja.

Zveza je tudi ena od podpisnic skupne izjave o sodelovanju za zmanjševanje izgub in odpadne hrane, s katero so mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani zaznamovali na kmetijskem ministrstvu. Poleg ZPS in ministrstva so izjavo v Ljubljani podpisali še Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije - Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije in Turistično gostinska zbornica Slovenije.

Pivec: "Ko zavržemo hrano, zavržemo tudi denar"

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec je ob podpisu izjave poudarila cilj prepoloviti količino odpadne hrane in zmanjšati izgube hrane vzdolž celotne prehranske verige. Hrana "ni vedno idealnih oblik ali idealne barve, a je vseeno užitna in nujno potrebna", je spomnila. V svetu se zavrže tretjina pridelane hrane v vrednosti 780 milijard evrov letno. Slovenija je v letu 2018 proizvedla 68 kilogramov odpadne hrane na prebivalca, skupaj je bilo zavrženih 140.000 ton hrane. Vsak član gospodinjstva na letni ravni zavrže 16 odstotkov denarja, ki ga porabi za nakup hrane, to je okoli 200 evrov, je podčrtala. "Ko zavržemo hrano, zavržemo tudi denar, delo, vodo, čas in znanje," je poudarila ministrica.

Kampanja 'Stran pa ne bomo metal!'

Mednarodni dan zaznamujejo tudi na ministrstvu za okolje in prostor, kjer so poudarili kampanjo Stran pa ne bomo metal!. Ta ozavešča vse potrošnike o tem, kako lahko pripomorejo k zmanjšanju količin odpadne hrane v svojem gospodinjstvu. Podobno kot pri FAU so na ministrstvu opozorii na to, da odpadna hrana ni sporna le iz moralnega in socialnega vidika, ampak ima tudi velik vpliv na okolje, saj je tretji največji povzročitelj emisij toplogrednih plinov.