Svetovni dan mokrišč zaznamujemo vsako leto 2. februarja, v spomin na dan, ko so leta 1971 v iranskem mestu Ramsar podpisali konvencijo o varstvu mokrišč. Čeprav gre za ekosisteme, ki so za človeški obstoj izjemnega pomena, mokrišča po vsem svetu še naprej hitro izginjajo.
V generalnem sekretariatu ramsarske konvencije tako opozarjajo, da izumrtje grozi 25 odstotkom živalskih in rastlinskih vrst, ki živijo v mokriščih, ter eni od treh vrst, ki bivajo v sladkovodnem okolju.

"Smo v vse večji vodni krizi, ki ogroža človeštvo in naš planet," so opozorili v sekretariatu. Spomnili so, da mokrišča letno ustvarijo storitve, vredne 47.000 milijard dolarjev. Za več kot milijardo ljudi mokrišča predstavljajo vir prihodka.

Svet letno porabi 10 milijard ton vode. 70 odstotkov je porabi za pridelavo hrane, 22 odstotkov je potrošita industrija in energetika. Poraba vode se je v zadnjih 100 letih povečala za šestkrat, letno pa porase za en odstotek.

Rast prebivalstva, urbanizacija in vzorci potrošnje so ustvarili ogromen pritisk na mokrišča in vodo v njih. Skoraj vsi globalni viri pitne vode so tako kompromitirani, 82 odstotkov človeštva pa je izpostavljenih velikim tveganjem onesnaženja pitne vode. 2,2 milijarde ljudi po svetu nima dostopa do varne pitne vode, letno zato v svetu nastane za okoli 260 milijard dolarjev ekonomske škode.

Svet ob tem vsako leto zapravi količino vode, enako letnemu pretoku reke Volge, za pridelavo 1,3 milijarde ton hrane, ki jo izgubi ali zavrže. Da bi do leta 2050 proizvedli 70 odstotkov več hrane za 10 milijard prebivalcev Zemlje, bi potrebovali 14 odstotkov več vode.

Ob človeškem delovanju stanje mokrišč poslabšujejo tudi podnebne spremembe, ki zmanjšujejo obseg površinske in podzemne vode v že tako suhih regijah. Tako je bila preskrba z vodo leta 2017 ključni dejavnik v spopadih v vsaj 45 državah sveta.

Med rešitvami v generalnem sekretariatu ramsarske konvencije pozivajo k prenehanju uničevanja in namesto tega k obnavljanju mokrišč.

Odločevalce pozivajo, naj ne postavljajo jezov na rekah in naj vodonosnike izkoriščajo zmerno. Države morajo nasloviti onesnaževanje virov pitne vode in poskrbeti za njihovo očiščenje. Vodo je treba porabljati racionalno in učinkovito ter integrirati vodo in mokrišča v razvojne načrte in načrte upravljanja virov.

10 Natura 2000 projektov

Na slovenskem ministrstvu za okolje in prostor so ob dnevu mokrišč prav tako poudarili pomen mokrišč in med drugim našteli različne projekte, namenjene varovanju in izboljšanju stanja okolja.

V programu upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2015‒2020 je bilo tako 22 projektov določenih kot prednostnih za sofinanciranje iz sredstev evropske kohezijske politike in iz sredstev LIFE. Velik del ciljnih vrst in habitatnih tipov v teh projektih je življenjsko odvisnih od dobrega stanja mokrišč.

Na podlagi operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike za obdobje 2014‒2020 je odobrenih in v izvajanju 10 Natura 2000 projektov v skupni vrednosti okrog 35 milijonov evrov, od tega iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Vsi projekti povezujejo partnerje iz različnih resorjev, za celostno doseganje zastavljenih ciljev Nature 2000.

V večini teh projektov se obnavljajo mokrišča zaradi ohranjanja vrst in habitatov, ponekod pa tudi z namenom doseganja dobrega stanja voda, kot npr. obnova mrtvic ob Muri ali projekt Vipava s spodbujanjem učinkovite rabe naravnih virov.

Ministrstvo za okolje in prostor sodeluje tudi v čezmejnih projektih, namenjenih varstvu, obnovi in ozaveščanju o pomenu strokovne in širše javnosti o pomenu mokrišč in njihovem upravljanju. Primer tega je projekt Gomura, ki je nadaljevanje dolgoletnega sodelovanja in skupne dejavnosti vzdolž obmejne Mure v okviru stalne avstrijsko-slovenske komisije za Muro in stremi za pripravo predloga strateških izhodišč in ukrepov za prihodnje upravljanje odseka obmejne Mure v obliki načrta upravljanja Mejna Mura 2030, so še navedli.

Ramsarska konvencija je prvi konkreten in resen mednarodni dogovor o varstvu mreže vodnih ekosistemov globalnega pomena. Pogodbenic je danes 171, Slovenija je k tej konvenciji pristopila z osamosvojitvijo kot naslednica nekdanje Jugoslavije. Vseh mokrišč mednarodnega pomena po tej konvenciji je 2414. Slovenija ima sicer v okviru konvencije opredeljena tri mednarodno pomembna mokrišča: Sečoveljske soline, Škocjanske jame in Cerkniško jezero.