"Planet se spreminja hitreje od predvidevanj, zato se morajo na to hitro odzvati tudi živali. Ljudje o ukrepih veliko razpravljamo, ob tem pa smo popolnoma prezrli uničujoč vpliv, ki ga ima segrevanje ozračja na živali. Te so zaradi suš, vročine in drugih vremenskih skrajnosti izredno prizadete, na tisoče jih teh sprememb ne preživi. Če nam že ni mar zanje, nas bo zbudilo vsaj to, da se v več delih sveta z umiranjem živali slabša tudi gmotni položaj skupnosti, ki so odvisne od njih?" se je vprašala Linda Edwards, izvršna direktorica organizacije za zaščito živali SPANA.

Od Arktike do Afrike živali še kako občutijo podnebni kaos, v katerega je človeštvo spravilo Zemljo. Obstaja kup raziskav o vplivu podnebnih sprememb na živali, vse imajo podobne sklepe in enako opozorilo: spreminjanje ozračja vsa bitja vodi v pogubo ‒ ljudi, živali, rastline.

Ljudje ob hudih vročinskih obremenitvah občutimo glavobol, utrujenost, dehidriranost, močno se potimo. Umaknemo se na hladno in je bolje. Vročina vpliva tudi na živali, tako na njihovo obnašanje, telesne spremembe kot tudi na plodnost in odpornost. Zaradi vročinskih valov so množični pogini živali vse pogostejši tako v kopenskih kot morskih ekosistemih. To so vidne posledice podnebnih sprememb. A živali zaradi segrevanja ozračja spreminjajo tudi svoje vzorce obnašanja, kar ima še daljnosežnejši vpliv.

Njorke se morajo ohladiti v vodi, gnezda pa puščajo nezaščitena

Guardian piše, da so na začetku leta predstavili prvo raziskavo o vplivu vročinskega stresa na velike arktične morske ptice. Do zdaj so te živali večinoma raziskovali zaradi njihove izjemne zmožnosti prilagajanja na mraz, zdaj pa se morajo te ptice prvič spopadati z višjimi temperaturami.

Kanadski raziskovalci so opazili, da kolonija debelokljunih njork v Hudsonovem zalivu v svojih gnezdih množično umira, ko pridejo toplejši dnevi. Te ptice poletne mesece preživijo na klifih, kjer nanje ves čas sije sonce. Samec in samica v 12-urnih izmenah sedita na jajcih, nato gresta v vodo lovit ribe. Njihova telesa so prilagojena na vodo, ki ima največ osem stopinj Celzija, ko pa je temperatura zraka nad 20 stopinjami, kot so jo izmerili letos, se ne morejo več ohladiti. Večkrat se morajo potopiti v vodo, s tem pa puščajo gnezdo nezaščiteno, zato postane lahka tarča za galebe in polarne lisice. Njorke morajo tako zaradi segrevanja ozračja spreminjati svoje navade in tehtati med ohlajanjem telesa in zaščito zaroda. Podobno je tudi z ogroženimi vrstami kormoranov, ki med sedenjem na jajcih na skalnatih klifih južne Afrike tvegajo pregrevanje.

"Za odrasle živali je velik stres, da morajo zapustiti gnezdo, a visoke temperature so preprosto preveč za mnogo vrst," je dejal član raziskovalne ekipe Henry Häkkinen.

Sorodna novica Lučka Kajfež Bogataj: "Lobisti fosilnega posla so bili uspešnejši kot civilna družba"

Morske ptice so le en primer vpliva podnebnih sprememb na živali, pred podobne izzive pa so postavljene tako rekoč vse. Raziskovalci so ugotovili, da grizliji v Kanadi v vročih dneh veliko več časa kot običajno preživijo v senci med rastlinjem, rjavi medvedi v Grčiji pa so se prilagodili tako, da so postali dejavnejši ponoči. Te spremembe pomenijo, da so se morali odpovedati nečemu drugemu, na primer grizlijem ostane manj časa za iskanje hrane.

Strokovnjaki opozarjajo, da čeprav živali poginjajo zaradi vročinskih valov, so spremembe v njihovih vedenjih tiste, zaradi katerih postajajo ranljivejše. Neka skupina raziskovalcev je preučevala vpliv vročine na ogrožene divje pse, ki so v nasprotju z arktičnimi pticami dobro prilagojeni na visoke temperature. A njihovo življenjsko okolje je zdaj postalo že tako vroče, da v teh razmerah ne morejo več loviti hrane, stopnja smrtnosti med mladiči pa se viša. "Ne uničuje jih vročina, ampak vse manj priložnosti, da si poiščejo hrano," je za Guardian dejala raziskovalka Daniella Rabaiotti z zoološkega instituta ZSL.

Ljudje smo uničili toliko življenjskega prostora za divje živali, da se je s tem zmanjšala tudi njihova zmožnost prilagoditve. Živali se preprosto ne morejo umakniti na hladnejša območja, saj jih že naseljuje človek. Življenjski prostor divjih psov, etiopijskih volkov, rdečih volkov, tigrov, levov in gepardov se je skozi leta zmanjšal za 90 odstotkov, navajajo strokovnjaki. "Veliko raziskav o vplivu podnebnih sprememb se osredotoča na Zemljo kot celoto ali velike regije. A te nam povejo le, kaj se bo zgodilo v prihodnosti, ne pa tega, kako so se določene živali že prilagodile," je dodala Rabaiotti.

Mnogo sprememb v živalskih vzorcih zaradi podnebnih sprememb ne opazimo, ker jih preprosto ne preučujemo. Raziskave, ki so opravljene, pa imajo alarmantne ugotovitve. V študiji, opravljeni leta 2020, so ugotovili, da je rast oziroma krčenje vrst čmrljev odvisna od tega, kako odporni so proti vročinskemu stresu med ekstremnimi vremenski pojavi.

Ptice v Amazoniji postajajo manjše in lažje

Pred dnevi je Huffington Post poročal o raziskavi, opravljeni na pticah v Amazonskem pragozdu. Odkritja so bila neverjetna – podnebne spremembe na teh majhnih pticah povzročajo ogromne spremembe. Ptice so namreč v zadnjih štirih desetletjih postale opazno manjše, krila pa so se jim povečala. "Amazonija je simbol biotske raznovrstnosti, simbol enega najbolj nedotaknjenih območij na svetu, a tudi tja je s svojim delovanjem že posegel človek," je dejal vodja raziskave, ekolog Vitek Jirinec. Od začetka 80. let so leto za letom preučevali mere in težo 77 vrst amazonskih ptic. Ugotovili so, da so vse ptice postale manjše in lažje – za okoli dva odstotka na desetletje, kar je pri tako majhnih bitjih opazna sprememba. "Ptičem se običajno velikost ne spreminja toliko. Če so danes vsi predstavniki neke vrste nekaj gramov lažji kot pred desetletjem, je to velikanska razlika," je dejal soavtor Philip Stouffer.

Medtem ko so njihova telesa postala lažja, pa so se jim krila povečala. Strokovnjaki domnevajo, da so se s tem prilagodili na višje temperature, saj z manjšimi telesi in večjimi krili porabijo manj energije za letenje, s tem pa ohranjajo primerno telesno temperaturo. Poudarili so, da so to ptice neselivke, ki jih ne ogroža krčenje gozdov ali kakšni drugi vplivi – edina sprememba okoli njih je spreminjajoče se podnebje. Deževne dobe v Amazoniji so namreč postale še bolj namočene, sušne pa še bolj suhe. Temperatura se je v obeh obdobjih dvignila. Dodali so, da so se telesa najbolj spremenila pticam, ki živijo v najvišjih krošnjah dreves, manj pa tistim, ki živijo bližje tlom, kar je še en kazalnik, da je nanje vplivala vse večja vročina.

Podobna raziskava, ki jo je leta 2019 opravila univerza v Michiganu v ZDA, je pokazala, da se je povprečna velikost 52 ptic selivk v Severni Ameriki v 40 letih zmanjšala, krila pa so se jim povečala. Še ena študija iz letošnjega leta pa je ugotovila, da je močno ogrožena vrsta severnoatlantskih lednih kitov za okoli 90 centimetrov manjša, kot je bila pred 20 leti. Strokovnjaki so to spremembo pripisali stresu, ki ga kitom s svojim delovanjem povzroča človek, saj se morajo zaradi podnebnih sprememb umikati višje proti mrzlemu severu, da ulovijo plen.

Nekatera bitja so zmožna hitrejše prilagoditve kot druga

Nekatere živali se na spremembe v okolju hitreje in lažje prilagajajo, druge težje. Avstralska znanstvenica Gretta Pecl je navedla primer hitre prilagoditve na dvig temperature. Opisala je primer Humboldtovih lignjev, ki živijo v Kalifornijskem zalivu v ZDA. Ko se je morje ogrelo, so običajno izginili proti severu, saj jim vročina ne ustreza. Letos pa se je zgodila sprememba. Ostali so ob obali in bilo jih je mnogo več kot prejšnja leta. Stres, ki so ga doživeli zaradi vse toplejše vode, je v njih povzročil popolno spremembo življenjskega sloga – dvakrat hitreje so postali spolno zreli, se zmanjšali za polovico in spremenili prehrano.

Zanimiv je tudi primer, ki ga je raziskovalec Colin Donihue navedel za revijo The Revelator. Preučeval je vrsto kuščarjev, ki živijo na karibskih otokih Turks in Caicos, kjer so pogoste tropske nevihte in orkani. Ugotovil je, da so zadnje noge pri kuščarjih postale manjše, sprednje pa večje in močnejše. Tako se lažje obdržijo na drevesih ob močnih sunkih vetra.

Po ocenah Grette Pecl se med 25 in 85 odstotkov živali na Zemlji kot odziv na podnebne spremembe premika na druga območja. Kaj to pomeni in kako bodo ti novi ekosistemi z novimi predstavniki in drugačnimi sosedi delovali v prihodnje, je za ljudi popolna neznanka. A živali so le ena spremenljivka – na spreminjajoče se podnebje se na svoj način prilagajajo tudi rastline, škodljivci, mikroorganizmi. Kako bo ta novi kaos deloval, ni jasno.

Sredozemsko morje postaja vse toplejše, živelj se umika v globino

Spremembe pri živalih se dogajajo tudi bližje nam, v Sredozemskem morju, na primer. Pred dnevi je univerza iz Tel Aviva v Izraelu objavila raziskavo, katere izsledki so jasni – podnebne spremembe silijo živali v Sredozemskem morju, da se premikajo v vse večje globine, kjer je temperatura vode nižja. Strokovnjaki so v prvi tovrstni raziskavi preučili 236 živalskih vrst, ki živijo v Sredozemskem morju, od rib in rakov do mehkužcev. Ugotovili so, da se mnoge vrste selijo tudi 55 metrov globlje, da bi se tako izognile toplejši vodi tik pod gladino. V teh globinah ima voda približno šest stopinj Celzija.

A tudi hitra prilagoditev in umikanje v hladnejše vode ne moreta iti v nedogled – če ne drugega, je meja za te živali morsko dno. In tudi tam razmere niso rožnate. Po trditvah raziskovalcev se že manjšajo tudi populacije globokomorskih vrst, kot so polenovke – verjetno zato, ker se ne morejo umakniti še globlje.

Da morske živali zaradi segrevanja vode iščejo nove habitate, ni nič novega. Tudi narvali so se morali na primer z zalivov in fjordov ob Arktiki premakniti po hrano v bolj odprte vode, kjer je hrane zanje več. Za Arktiko je že znano, da je med najbolj prizadetimi območji zaradi podnebnih sprememb. Izraelski raziskovalci pa opozarjajo, da so te spremembe za Sredozemsko morje nekaj novega in nepredstavljivega. "Sredozemsko morje je bilo že prej vroče, zdaj pa se še bolj segreva. Mnoge vrste so s tem dosegle svojo maksimalno možnost prilagoditve," je dejal profesor Jonathan Belmaker. Ob tem pa je dodal: "Poleg tega je temperaturni razpon v Sredozemskem morju ekstremen – na severozahodu je morje hladno, na jugovzhodu pa vroče. To morje je idealen preizkus za to, da vidimo, v kakšni meri so se živalske vrste sposobne prilagoditi na spremembe."

Opozoril pa je še na eno stvar – s tem, ko se bodo morske živali umikale v globino, bo to vplivalo tudi na ljudi. Spremeniti bo treba območja naravnih rezervatov, da jih bomo lahko zaščitili, predvsem pa bodo morali tudi ribiči loviti v večjih globinah. To pomeni, da se bodo morali voziti dlje na odprto morje, s tem pa bodo porabili tudi več goriva.

"Kmalu bomo videli živali z ušesi, kot jih ima slonček Dumbo"

Več kot povedna je še ena raziskava, ki so jo septembra predstavili avstralski raziskovalci, povzel pa BBC. Govori o tem, kako zaradi prilagajanja živali skozi generacije spreminjajo obliko telesa. Toplokrvne živali se prilagajajo tako, da njihovi kljuni, noge in ušesa postajajo vse večji, s čimer lažje uravnavajo telesno temperaturo. Večja krila, ušesa in kljun v primerjavi s telesom pomenijo, da se lažje hladijo, saj je površina telesa, skozi katero izgubljajo odvečno toploto, večja. To se ne dogaja le pri pticah – gozdne miške so se razvile tako, da imajo vse daljše repe, rovkam se poleg repov večajo tudi noge, netopirji, ki živijo v toplih območjih, pa dobivajo vse večja krila. "Te spremembe pri videzu živali so za zdaj še majhne in težko opazne, a bodo verjetno postajale vse večje, bolj kot se bo Zemlja segrevala. Živali bodo verjetno dobivale vse večja ušesa, zato bomo morda v ne tako oddaljeni prihodnosti v resnici videli živali, kot je bil izmišljeni slon Dumbo," je dejala Sara Ryding z univerze v Deakinu.

A spremembe v obliki živali ne pomenijo, da jim podnebne spremembe ne povzročajo težav in da je vse v najlepšem redu. "To samo kaže na to, da se razvijajo, ker skušajo preživeti. Ne vemo pa, kakšne druge posledice jim bo to prineslo in kako se bodo odzvali drugi dejavniki v naravi. Nekatere živalske vrste bodo preživele, nekatere pa zagotovo ne bodo," je dodala.

Ptice selivke jeseni letijo na zahod, ne več na jug

Neverjetna so tudi spoznanja, ki so jih odkrili raziskovalci z univerze v Grenoblu v Franciji. Opazovali so selitvene vzorce ptice pevke, imenovane ostrožna cipa, ki običajno živi v Sibiriji, jeseni pa se odpravi na dolgo pot proti jugu, na Indijsko podcelino in v jugovzhodno Azijo. Nič več. Vse več skupin teh ptic se namreč v zadnjem času odloča za selitveno pot z vzhoda proti zahodu. V 80. in 90. letih so pozimi na jugu Francije in Španije opazili le nekaj teh ptic, v zadnjih letih pa jih je že veliko. Označili so jih z obročki in jim namestili senzorje. Ko so jih naslednje leto nekaj spet ujeli, so ugotovili, da so v Evropo priletele iz Sibirije.

To je prvi primer tako dramatičnega odmika od klasične selitvene poti s severa proti jugu. Tudi za to naj bi bile vzrok podnebne spremembe. Ptice selivke imajo notranji občutek za to, v katero smer leteti, saj je zapisan v njihovem DNK-ju. Raziskovalci menijo, da je prišlo do tako velikih motenj in količin stresa, da so nove generacije poiskale novo pot. Južna Evropa je zaradi segrevanja ozračja za te ptice pozimi postala ugodnejša za življenje kot Indija, kjer je ptice po njihovih predvidevanjih zmotila tudi vse večja urbanizacija in manj odprtih območij. Populacija ostrožnih cip se je v Indiji v zadnjih desetletjih zmanjšala za več kot 90 odstotkov. Do zdaj so v smeri vzhod-zahod migrirale le nekatere ptice v tropskih območjih, pa še te le na kratke razdalje.

V naslednjem desetletju bo poginilo na milijone delovnih živali

Podnebne spremembe ne vplivajo le na ptice in morske živali, ampak spremembe še kako občutijo tudi veliki kopenski predstavniki. Strokovnjaki opozarjajo, da bodo izredne vremenske razmere tudi pri njih terjale visok smrtni davek. Zaradi suš, naravnih nesreč in drugih okoljskih katastrof bo v prihodnjih desetletjih med drugim poginilo več milijonov živali, ki jih ljudje uporabljajo pri delu, kot so konji, osli, kamele, voli in sloni. Po ocenah si 600 milijonov prebivalcev v revnih skupnostih po svetu pri delu pomaga z 200 milijoni teh živali, piše britanski portal Express. Tudi na živali imajo poplave, orkani, požari in druge nesreče poguben vpliv.

Po uradnih številkah je v Indiji samo v letu 2020 zaradi ciklonov umrlo 17.000 živali, med drugim volov in bivolov, še milijon živali pa vsako leto pogine zaradi obsežnih poplav. Na Afriškem rogu je zaradi hude suše leta 2017 poginilo več kot 80 odstotkov vseh rejnih živali. Dobrodelna organizacija za zaščito živali SPANA zato opozarja vlade držav, naj zaščitijo tudi te "tihe žrtve" podnebnih sprememb. "Dosegli smo kritično točko – življenja delovnih živali in ljudi, ki so odvisni od njih, so zaradi uničujočih posledic skrajnih vremenskih pojavov iz dneva v dan bolj na nitki," je opozorila predsednica organizacije Linda Edwards.

Pozivom se je pridružila tudi organizacija WWF, ki si prizadeva za zaščito živali. Jasno so povedali, katerim živalskim vrstam grozi izumrtje, če bomo presegli še dovoljeno segrevanje ozračja za 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo. "Ne gre za kakšna daljnosežna opozorila. Če ne ukrepamo takoj in ne omejimo segrevanja do največ 1,5 stopinje Celzija, bodo posledice katastrofalne tako za živali kot ljudi, ki smo povezani z njimi," je dejal direktor WWF-ja Mike Barrett. Spomnimo, ob trenutnih ukrepih je svet na poti, da temperatura naraste za 2,4 stopinje.

Populacija divjih živali je od leta 1970 že upadla za povprečno 68 odstotkov.