Ponedeljkova hladna fronta, ki jo je spremljal močan veter, je na zahodu države prinesla od 20 do 30 litrov padavin na kvadratni meter. Osrednja Slovenija je prejela do deset litrov, marsikje na jugu in vzhodu države pa padavin sploh ni bilo.

Stanja tal tako niti ponedeljkove nevihte niso bistveno popravile. Površinski sloj tal so namreč v zadnjem mesecu močno prizadele visoke temperature, veter ter pomanjkanje padavin.

Intenzivno sušenje površine
Kot je pojasnila vodja oddelka za agrometeorologijo na Arsu Andreja Sušnik, se površinski sloj intenzivno suši, saj dnevno izhlapi tudi več kot pet litrov vode na kvadratni meter. Predvsem na lahkih prodnatih tleh se tovrstne razmere kažejo tako, da rastline venejo, znaki vročinskega in sušnega stresa pa so vidni na koruznih poljih, bučah, plodovkah in predvsem na zelenjavi, ki bi načeloma morala biti zalivana in namakana.

"Stanje tako ponekod že kaže na pojav kmetijske suše," je dejala agrometeorologinja. Je pa lokalno stanje zelo odvisno od tehnologije kmetovanja in vrste tal, na katerih rastline rastejo.

Severovzhod države in Obala
Stanje je najslabše na obalnem delu Slovenije in na severovzhodu države ter povsod tam, kjer lokalne nevihte niso izboljševale stanja in so tla slabša glede na lastnosti zadrževanja voda.

Dežja ni na vidiku
Po letošnjem drugem vročinskem valu, ki se je v ponedeljek iztekel s prehodno hladnejšo fronto, pa tudi v prihodnjem obdobju dežja ni na vidiku. Meteorološka napoved do 8. avgusta kaže vroče in sončno vreme z najvišjimi dnevnimi temperaturami po nižinah od 32 do 36 stopinj, kar za rastline pomeni visoko izhlapevanje. Sušnikova tako pričakuje, da se bo stanje preskrbljenosti rastlin še poslabšalo.

Zato po njenih besedah, kot vedno v podobnih primerih, velja poziv vsem prebivalcem, da ravnajo tako, da ne poslabšujejo količinskega in kakovostnega stanja voda.