Tudi strokovna skupina predlog, ki ga je vložila skupina poslancev s prvopodpisano Alenko Bratušek, ocenjuje za utemeljen, izoblikovala pa je svoje besedilo člena za dopolnitev ustave.
Začetku postopka ni nasprotovala nobena poslanska skupina, čeprav je bilo slišati tudi pomisleke, dodatne predloge in opozorila. V večini so poslanske skupine naklonjene predlogu strokovne skupine, ki je nekoliko drugačen od predloga za dopolnitev ustave, ki ga je skupina poslancev vložila v parlamentarni postopek pred dobrim letom.

Kaj bi pisalo
V 70. a člen ustave bi po predlogu strokovne komisije, ki jo vodi Lojze Ude, zapisali, da ima vsakdo pravico do pitne vode, da vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev ter da vodni viri, ki služijo oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev, niso tržno blago.

V ustavo bi še zapisali, da oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država prek neprofitne javne službe, tako da vodne vire za ta namen izkorišča sama neposredno ali izkoriščanje prenese v neposredno opravljanje samoupravnim lokalnim skupnostim.

Med prvimi državami s takšnim členom
Razpravljavci so se strinjali, da je voda naravna dobrina, ki jo je treba zaščititi in mora biti dostopna vsem. Slovenija, ki ima privilegij, da iz skoraj vsake pipe teče pitna voda, bi bila z zapisom te pravice v ustavo ena prvih držav, ki bi to storila na takšni ravni, so pojasnili.

Spremembe v kopici zakonov
So pa prisotni izpostavili zavedanje, da bodo po zaščiti pitne vode v ustavi morali temu prilagoditi še vrsto zakonov. Zavedajo se tudi drugih težav, med drugim povezanih z že podeljenimi koncesijami za upravljanje z vodnimi viri, država pa mora biti pripravljena tudi na obrambo pred raznimi pritiski.

Nekateri člani komisije so danes pozvali k pospešitvi postopka spremembe ustave in izrazili pričakovanje, da bodo spremembo pod streho spravili do jeseni, je poročala Slovenska tiskovna agencija.
Prvi predlog za vpis pravice do pitne vode v ustavo je bil v parlamentarni postopek vložen že pred več kot dvema letoma. Zaradi predčasnih volitev je bilo treba vložiti nov predlog - to so storile štiri stranke.
Sancinova: To bo obveznost države
Pravnica Vasilka Sancin je za Radio Slovenija povedala, da je pobuda dobra, a opozarja: "Pravica dostopa do čiste pitne vode izhaja že iz drugih pravic, ki so zapisane v naši ustavi in zato obveznost države, zagotavljati to pravico, že obstaja. Seveda pa bo to dodatno pravno varstvo, če bo zapisano v ustavo, še pomembneje pa je potem sprejeti sistemski zakon, ki bo uredil izvedbo te pravice."

Brane Golubovič iz Civilne iniciative za Slovenijo in svobodo, ki je zbrala več kot 51.000 podpisov, pa je ob tem opomnil, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo absolutno prednost pred drugimi rabami vode.

In kakšno je trenutno stanje v Sloveniji? Domača podjetja imajo 10 vodnih vrtin - tujci - po nakupih Radenske, Costelle, Droge Kolinske, Pivovarne Laško - 28 vrtin. Več kot 70 odstotkov vseh industrijskih vrtin je v rokah multinacionalk. Od 11 novih koncesij - kolikor jih je lani dodelila država - je samo eno dobilo slovensko podjetje: Dana iz Mirne. Podjetja v tuji lasti letno ustekleničijo kar štirikrat več vode kot slovenska. A kot rečeno. Sam zapis v ustavo tega ne bo spremenil sam po sebi. Ampak bo treba popraviti zakonodajo, ki ureja podeljevanje koncesij.