Slovenija je ena s čisto pitno vodo najbogatejših držav sveta. Te dragocene tekočine je pri nas v izobilju, letno se samo v rekah in potokih pretoči okoli 34 milijard kubičnih metrov vode. To pomeni, da skupna količina vode na prebivalca skoraj štirikrat presega evropsko povprečje. Večina rek izvira v alpskem svetu, zato je največ pitne vode v zgornjem delu rek. Med vodno bogastvo Slovenije uvrščamo tudi izvire, naravna in umetna jezera. Voda je načeloma tudi čista, da jo lahko pijemo neposredno iz pipe, kar je v svetu prej izjema kot pravilo. Tako razkošno bo, vse dokler nas ne bo nadpovprečno udarilo globalno segrevanje, potiskajoč nas v bolj suho sredozemsko podnebje. Vsaj tako napovedujejo meteorologi.

Nadpovprečno je pri nas že udarila tudi svetovna gospodarska in finančna kriza, katere posledice še vedno niso popolnoma izzvenele. V teh razmerah marsikdo pretehta vsak strošek, vsako položnico in poišče pot, ki ga prerine skozi mesec. Še posebej pripadniki stotisočglave množice registriranih brezposelnih in vseh tistih zunaj uradne evidence; pa tistih upokojencev, ki po trditvah sindikatov prejemajo nekaj čez štiristo evrov mesečno. V takšnih razmerah je tistih nekaj evrskih desetakov za položnico za vodo - odvisno od velikosti gospodinjstva - pomembnih.

Ob vodnem obilju ima marsikdo dostop do drugega vodnega vira. Morda studenca in izvirka na lastnem zemljišču, dovolj pitnega vodotoka nekje v višjih predelih; morda ima za hišo izkopan star vodnjak, ki še vedno dobro služi. Če želi prihraniti - ali lahko namesto vode iz javnega omrežja uporabi takšne alternative? Pregled zakonodaje pokaže: ne sme.

Ekskluzivna javna služba
Zakonodajna ureditev v Sloveniji je takšna, da lahko pitno vodno zagotavlja le in izključno oblast, in sicer lokalna. Občine so po osrednjem področnem zakonu (o varstvu okolja) tiste, ki imajo edinstveno pravico in dolžnost, in zato posamezni državljan (načeloma) tega ne sme početi, niti izključno za lastne potrebe. "Oskrba s pitno vodo je obvezna gospodarska javna služba," so za MMC potrdili na ministrstvu za okolje in prostor. Občine imajo pristojnost določanja območja javnega vodovoda. Povsod, kjer je postavljen, je lastna oskrba s pitno vodo prepovedana in za vse stanovanjske stavbe obvezna priključitev na vodovod. To še dodatno utrjuje zakon o vodah, ki določa, da vodno dovoljenje za oskrbo s pitno vodo lahko pridobita občina ali država; pa še uredba o oskrbi s pitno vodo.
Zakaj je tako? "Izvajanje javne službe na javnih vodovodih je urejeno z različnimi predpisi [...], kar zagotavlja varno, prednostno, gospodarno in cenovno naravnano rabo vode in njene infrastrukture," so pojasnili na ministrstvu.

Prijavljanje vodnjakov
Domače vodnjake in vrtine je treba od leta 2004, ko se je uveljavil prejšnji zakon o vodah, naprej obvezno prijavljati oziroma za njih uporabo pri državi zaprositi za vodno dovoljenje. Izidi se zapisujejo v vodno knjigo, ki jo vodi sveže ustanovljena Direkcija za vode, poprej je to počela Agencija za okolje (Arso). Za dovoljenje je treba zaprositi pri vsaki nameravani posebni rabi vode, torej takšni rabi, ki zaznavno vpliva na količino ali kakovost vode iz vodnega vira, pa naj bo to zalivanje, polnjenje ribnika, bazena ... pa tudi za tisto vodo, ki steče skozi elektrarne, jih ohlaja in se vrača nazaj, in za ogrevanje s pomočjo termalne vode. Za vsak tak primer državni organ, če seveda prošnji ugodi, določi najvišjo dovoljeno količino počrpane vode, izključen namen rabe ter višino vodnega povračila, pri čemer je treba za dokazljivost na vodni vir namestiti števec.
Pri (ne)izdaji dovoljenja so pomemben kriterij okoljski standardi, torej vpliv na naravno okolje.
Za vodna dovoljenja niso zaprosili vsi z vodnjaki na svojih zemljiščih, kljub temu pa je število prošenj v prvem letu preseglo 40.000. Zdaj jih na Direkciji, neposredni naslednici Arsa za to nalogo, prejmejo v povprečjo 1.200 na leto, je za MMC pojasnila Vera Vogrinčič. Lani so jih zavrnili približno desetino. Skupno je trenutno veljavnih 35.400 vodnih dovoljenj. Kdo jih ima, je povsem transparentno razvidno na spletu. Če koga, denimo, zanima, kdo ima dovoljenje v njegovem domačem kraju in koliko vode lahko počrpa, lahko to enostavno pogleda s tem iskalnikom.

Zagrožene kazni
Če kdo svoj vodnjak ali studenec uporablja, ne da bi zaprosil za vodno dovoljenje, ali pa krši še katerega izmed številnih odstavkov 181. člena, ga čaka globa med 400 in 1.200 evri, pravno osebo pa med 4.000 in 125.000 evri. Stanje nadzoruje pristojni okoljski inšpektor.

Poenostavitve in neplačevanje
Država je vseeno poskrbela za nekaj poenostavitev za tiste, ki vodno dovoljenje pridobijo za ne preobsežne količine. Pri izdanih dovoljenjih do 2.500 kubičnih metrov počrpane vode letno za namene pitja ni treba plačevati vodnega povračila, niti se poraba aktivno ne spremlja. Pri namakanju kmetijskih površin se količina povzpne nad 5.000 kubičnih metrov.

Ustavna pobuda
Pravico do pitne vode torej v Sloveniji zagotavlja zakonodaja. Ob tem si določena civilna iniciativa ob podpori dela politike, zagotovo koalicije, prizadeva, da bi to pravico vpisali tudi v ustavo. S tem po lastnih besedah želijo preprečiti možnost privatizacije vodnih virov.

Po napovedih OECD-ja bo v prihodnosti pomanjkanje vode resen svetovni problem. Organizacija v svojem poročilu ugotavlja, da se bo povpraševanje po vodi do leta 2050 povečalo za 55 odstotkov, posledično pa naj bi skoraj polovica svetovnega prebivalstva živela v pomanjkanju vode. Dostopna količina pitne vode se bo skozi desetletja zmanjšala tudi v Sloveniji, kjer v zadnjih letih povprečni državljan na dan porabi 117 litrov vode.
Avdio: oddaja Izvidnica o vodi v Sloveniji in ustavni pobudi: