Modelna študija, ki jo je vodstvo Termoelektrarne Šoštanj (Teš) prejšnji teden že predstavilo vodstvu Občine Šoštanj, zdaj pa tudi svetnikom, je po besedah Jožeta Lenarta pokazala, da obstajajo možnosti za sosežig premoga in goriva iz nenevarnih odpadkov.

Gre za skupno največ 150.000 ton goriva iz nenevarnih odpadkov letno za sosežig v blokih pet in šest oz. za možnost sosežiga do deset odstotkov energetske vrednosti premoga.

O sosežigu so v Tešu začeli razmišljati zato, ker je to ena od možnosti izboljšanja poslovnega rezultata, prav tako bi bila to tudi pomoč pri reševanju problematike odpadkov v Sloveniji, je dejal Lenart. Gorivo v obliki granulata bi bilo namreč izdelano iz nenevarne industrijske in gospodinjske embalaže, ki bi jo pridobili v Sloveniji.

Izdelava modelne študije je bil potreben pogoj, da lahko v Tešu sploh razmišljajo o sosežigu, je pojasnil Lenart, pred kakršnokoli dokončno odločitvijo pa bodo potrebne še nadaljnje dejavnosti. Naslednji korak bo izdelava presoje vplivov na okolje, za kar bo Teš predvidoma julija objavil javni razpis. Sledili bodo še izdelava idejnega projekta in investicijskega programa, prav tako bi bila potrebna tudi sprememba okoljevarstvenega dovoljenja.

Skrbi glede smradu in zdravja ljudi

Svetnica Bojana Žnider (SD) je ob predstavitvi načrta opozorila na bojazen, da se bo po premogovniškem smradu pojavil še smrad zaradi odpadkov. Opozorila je, da Teš ni bil zgrajen za sežig odpadkov in da bi najpomembnejše pri vsem moralo biti zdravje ljudi, ne kapital. Opozorila je tudi, da za sejo niso prejeli gradiva za to točko dnevnega reda, da bi se lahko ustrezno pripravili.

Predsednik Civilne iniciative Šoštanj Walter Kolar je povedal, da v civilni iniciativi sosežigu ne nasprotujejo, pričakujejo pa finančno nadomestilo v višini osem milijonov evrov letno, kar bi pokrilo stroške ogrevanja Šoštanjčanov.

Jože Lenart je glede morebitnega finančnega nadomestila v izjavi za medije po seji povedal, da se o tem še niso kaj pogovarjali, so se pa o tem, da bo Šoštanj imel "pozitivni učinek", a da v tem trenutku niti ne vedo, kakšen bi bil prihodek od sosežiga.

Lenart nasprotovanje dela občanov, kot je dejal, razume. "Mi ne bomo nič vsiljevali. Če ne bomo prepričani, da je to res čista tehnologija, tudi nimamo namena tega početi," je dejal. Glede strahu občanov zaradi smradu pa, da trenutno pravzaprav o tem še nimajo podatkov, da pa je skladiščenje granulata predvideno v zaprtih prostorih.

Prvi izsledki modelne študije kažejo, da bi emisije izpustov ostale znotraj že zdaj določenih mejnih vrednosti. Glede sosežiga je odprtih še veš vprašanj, med drugim glede tehnologije, prevoza in skladiščenja goriva iz nenevarnih odpadkov. Po optimalnih načrtih bi sicer sosežig v Tešu lahko stekel konec leta 2020, je še povedal Lenart.