Minister za kmetijstvo Dejan Židan je pojasnil, da je Slovenija od leta 1991 do leta 2009 izgubila 16 odstotkov kmetijskih zemljišč, obseg najboljših kmetijskih zemljišč pa se je zmanjšal za desetino. Predlagana novela bo tako opredelila trajna kmetijska zemljišča, ki so za proizvodnjo hrane najpomembnejša, načrtovalcem prostora pa bodo s tem dali vedeti, da naj načrtujejo brez teh kmetijskih zemljišč.

Izgubljeno kmetijsko zemljišče bo mogoče nadomestiti nekje drugje
Določanje trajnih kmetijskih zemljišč bo potekalo v dveh korakih, najprej bo sprejeta uredba o strateških trajnih kmetijskih zemljiščih, ki se jo bo nato uvedlo v občinske prostorske načrte. Sicer pa novela določa tudi nadomestilo, ki ga bo moral ob spremembi namembnosti zemljišča plačati investitor v postopku izdaje dovoljenja za gradnjo. Tako bo nadomestilo omogočilo, da se izgubljeno kmetijsko zemljišče nadomesti nekje drugje.

Novela zakona bo omejila tudi prenos kmetijskih zemljišč prek darilnih pogodb na družinske člane, državo in občine, saj je do zdaj tako potekalo tudi do 80 odstotkov prometa, zmanjšale pa se bodo tudi administrativne ovire oziroma pospešili administrativne postopke.

Z Zagotovimo.si hrano do prehranske varnosti
Z resolucijo Zagotovimo.si hrano pa želi vlada določiti način proizvodnje hrane v Sloveniji, ki mora biti usklajen z novimi smernicami. Strateški cilji so zagotavljanje prehranske varnosti s stabilno pridelavo varne, kakovostne in do kupca dostopne hrane, povečanje konkurenčne sposobnosti kmetijstva in živilstva, trajnostna raba proizvodnih potencialov in zagotavljanje kmetijstva povezanih javnih dobrin ter skladnega in socialno vzdržnega razvoja podeželja.

Cilje bo mogoče doseči s pomočjo sedmih prednostnih programskih usmeritev, ki bodo zagotavljanje stabilnih proizvodnih in ekonomskih razmer za kmetijstvo, prestrukturiranje in dvig konkurenčnosti kmetijstva in povezanih panog, ohranjanje rodnosti tal in proizvodnega potenciala kmetijskih zemljišč, učinkovitejše tržno organiziranje kmetijstva, krepitev agroživilskih verig in večja prepoznavnost domačih proizvodov, krepitev zagotavljanja javnih dobrin kmetijstva na področju varstva okolja in ohranjanje kulturne krajine, socialno vzdržen in skladen razvoj podeželja in večja vloga znanja ter njegov učinek.