Voda je najboljša osvežitev. Foto: Reuters
Voda je najboljša osvežitev. Foto: Reuters
Vročina
Hlajenje v fontani v Rimu. Foto: Reuters
Vročina
Najhuje se godi delavcem na prostem. Foto: Reuters
Vroče po vsej Evropi

Italija se je znašla že sredi petega vročinskega vala to leto. Dnevne temperature v številnih mestih presegajo 40 stopinj Celzija - posledice dolgotrajne suše pa so najhujše v kmetijstvu. Kot poroča Janko Petrovec, dopisnik RTV Slovenija iz Rima, je bilo v petek najhuje v Kampaniji in na Sardiniji, kjer so zaradi visoke vlage ljudje imeli občutek, kot da je med 45 in 50 stopinj Celzija. Realne temperature okoli 40 stopinj so sicer izmerili v 26-ih italijanskih mestih, v katerih vlada rdeči alarm zaradi vročine. Italijanski strokovnjaki svetujejo, naj se prebivalci čim manj zadržujejo na prostem, ob izdatnem potenju pa naj poleg vode uživajo tudi mineralna prehranska dopolnila.

Hude posledice za italijansko kmetijstvo
Raven ozona, prisotnega v zraku, se je v nekaterih lombardijskih mestih, denimo v Milanu, Vareseju in Comu, dvignila nad kritično raven. Podobno je v mestecu Ascoli Piceno v Markah. V tej hriboviti srednje italijanski pokrajini ocenjujejo, da je proizvodnja kravjega mleka padla za 30 odstotkov, proizvodnja ovčjega pa za 50 odstotkov. Visoke temperature so uničile polovico tamkajšnje pašne krme. Zaradi visokih temperatur so v Italiji začeli obirati grozdje nekaj tednov prej kot običajno. Zaradi vročine in dolgotrajne suše bo slabša tudi kakovost grozdja.

Zaradi dolge in hude suše želijo razglasiti stanje naravne nesreče že v enajstih od dvajsetih italijanskih dežel. Kmetijsko ministrstvo obljublja, da bo v kratkem omogočilo črpanje finančne pomoči iz nacionalnega solidarnostnega sklada.

Mnoge nevšečnosti zaradi vročine so tudi v mestih. Tako so v Firencah v petek zaprli znamenito galerijo Uffizi, ker se je pokvarila centralna klimatska naprava. Medtem pa po ulicah Rima, za katerim je že tretji zaporedni dan z najvišjo dnevno temperaturo 40 stopinj, kroži občutno manj avtobusov kot običajno; mestni prevoznik Atac, ki tone v rdečih številkah, je iz prometa umaknil vsa vozila s pokvarjenim hlajenjem. V zadnjih dneh naj bi se med službo onesvestila že dva voznika.

Vročinski val, ki se ga je prijel ime Lucifer, naj bi na severu Italije trajal do začetka prihodnjega tedna, južneje pa še dlje, dodaja Petrovec.

V Kninu 41,5 stopinje
Na Hrvaškem so v petek zabeležili več temperaturnih rekordov, vroč zrak pa bo nad državo vztrajal tudi konec tedna, a novih rekordov vseeno ni pričakovati, piše HRT. V Kninu so v četrtek izmerili najvišjo temperaturo od začetka merjenj leta 1949, 41,5 stopinje Celzija, prvič se je tudi zgodilo, da se je termometer štiri dni zapored povzpel nad 40 stopinj. Iz države poročajo tudi o rekordni porabi elektrike zaradi klimatskih naprav v času, ko je na hrvaški obali okoli milijon turistov. Vzdolž jadranske obale je bilo v petek ponekod že zjutraj 32 stopinj Celzija.

Rdeč alarm za celotno Srbijo ...
V Srbiji je zaradi vročine za celotno državo razglašen rdeči alarm, saj se bodo tudi tam temperature dvignile nad 40 stopinj. Po napovedih tamkajšnjih vremenoslovcev bodo izjemno visoke temperature, do 39 stopinj, vztrajale do srede, ta konec tedna pa bi se lahko povzpele celo do 41 stopinj. Prebivalcem zato svetujejo, da se med 10. in 18. uro zadržujejo v ohlajenih notranjih prostorih in pijejo veliko vode.

... BiH in Makedonijo
Tudi v Bosni in Hercegovini že peti dan velja rdeči alarm zaradi temperatur do 42 stopinj Celzija. Še vedno divja požar na območju Dinare. Ponekod so območja težko dostopna in minirana, tako da jih je mogoče gasiti samo iz zraka. Oblasti v BiH-u so sporočile, da bosta vročina in suša prepolovili letino kmetijskih pridelkov, ki sicer predstavljajo deset odstotkov BDP-ja države. Podobno je tudi v Srbiji, kjer pričakujejo, da bosta letini koruze in soje zaradi suše manjši za tretjino.

V Makedoniji je požar blizu Skopja v kraju Matka pod nadzorom, požar v vasi Trebovlje blizu Makedonskega broda pa se širi proti Brvenici in Gostivarju. Več požarov je tudi drugje po državi, pri njihovem gašenju pa ob gasilcih sodeluje tudi vojska in lokalno prebivalstvo. V Makedoniji od petka do konca tedna velja oranžni alarm zaradi visokih temperatur.

Od četrtka zvečer je pod nadzorom požar v črnogorskem nacionalnem parku Prokletije. Iz Črne gore so v petek poročali o temperaturah do 42 stopinj Celzija.

EVROPA LETA 2100: 152.000 SMRTI LETNO ZARADI VROČINE, SUŠE IN POPLAV
Študija, objavljena v petek v reviji Lancet Planetary Health, predvideva, da bosta do leta 2100 kar dve tretjini Evropejcev občutili posledice skrajnih vremenskih pojavov - vročinskih valov, poplav in drugih nesreč, povezanih z vremenom. To pomeni, da je ogroženih kar 350 milijonov ljudi v 31 državah. Z vremenom povezane naravne nesreče naj bi tako med letoma 2071 in 2100 v Evropi zahtevale kar 152.000 življenj na leto, kar je ogromen porast v primerjavi s trenutnimi razmerami. Med letoma 1981 in 2010 je zaradi vremenskih nevšečnosti namreč umrlo 3.000 Evropejcev. Daleč najpogostejši vzrok smrti bodo vročinski valovi, opozarjajo strokovnjaki, saj bodo povzročili povečanje primerov srčno-žilnih obolenj, kapi in bolezni dihal.

Če svet ne bo hitro ukrepal v boju proti globalnemu segrevanju in podnebnim spremembam, se Evropi ne obeta nič dobrega, opozarjajo znanstveniki. Najhuje bo prizadeta južna Evropa, ki se bo spoprijemala z vročinskimi valovi in sušo. Poročilo omenja, da bodo praktično vsi prebivalci Italije, Grčije, Španije, Hrvaške, Cipra, Malte, Portugalske in Slovenije občutili skrajne vremenske pojave. Vreme bo zahtevalo kar 700 življenj na milijon prebivalcev letno. Dvignilo se bo tudi število smrti zaradi obalnih poplav - od šestih na začetku tega stoletja do predvidenih 233 leta 2100.

Mnogo manj vremenskih skrajnosti bodo leta 2100 doživeli ljudje na severu Evrope, torej na Danskem, Finskem, Norveškem, Švedskem in na Islandiji, kjer bo "le" vsak tretji občutil posledice vremenskih pojavov, piše CNN.

Vroče po vsej Evropi