Na zasedanju v Washingtonu so delegati iz 13 svetovnih držav našli rešitev, kako se spopasti s podnebnimi spremembami. Sodelujoči so se dogovorili, da morajo države v razvoju prav tako kot razvite države zmanjšati izpust toplogrednih plinov v ozračje, vse pa morajo zmanjšati tudi izpust ogljikovega dioksida v ozračje.
Na zasedanju so delegati sprejeli nezavezujočo deklaracijo, zelo pomembno za oblikovanje mednarodnega dokumenta, ki bo nasledil kjotski protokol. Ta se bo namreč iztekel leta 2012. Za cilj so si zastavili oblikovanje novega dokumenta do leta 2009.
Proti uničevanju okolja tudi evropski komisar
Tudi evropski komisar za okolje Stavros Dimas je mednarodno skupnost pozval k takojšnjemu začetku pogajanj o celovitem sporazumu o podnebnih spremembah, ki bi nasledil kjotski protokol. Dejal je, da bodo potrebni še globlji posegi za preprečitev nevarnih posledic podnebnih sprememb, ki bodo imele gospodarske, socialne in okolijske posledice za celotno človeštvo.
Posebej se je obrnil na ZDA in druge države onesnaževalke in jih pozval, naj sodelujejo v prizadevanjih za rešitev skupnega planeta. "Grožnja, ki nam preti zaradi podnebnih sprememb, je svetovna in le s svetovno rešitvijo se ji lahko izognemo," je poudaril Stavros. Po Stavrosovem mnenju Evropska komisija že utira pot ukrepom, ki jih je treba sprejeti, slediti pa jim morajo predvsem industrijske države in izpuste toplogrednih plinov do leta 2020 znižati za 30 odstotkov v primerjavi z letom 1990.
Kjotski protokol vzpostavil drzne zahteve
Kjotski protokol so države podpisale leta 1997 v Kjotu na Japonskem. S podpisom so se zavezale, da bodo v obdobju med letoma 2008 in 2012 izpuste toplogrednih plinov v ozračje zmanjšale za najmanj pet odstotkov v primerjavi z letom 1990. Za mednarodnopravno veljavnost dokumenta je bila potrebna zadostna ratifikacija protokola, zato je njegova uveljavitev dolgo časa visela v zraku.
Rusija rešila veljavnost protokola
Z ratifikacijo so po odločni zavrnitvi ZDA odlašale tudi nekatere druge države, ki spadajo med največje onesnaževalke okolja. Odločilni korak je novembra leta 2004 storila Rusija, ko je ratificirala protokol, saj so bili takrat izpolnjeni pogoji za njegovo uveljavitev, in sicer ratifikacija najmanj 55 držav, ki so odgovorne za najmanj 55 odstotkov vseh izpustov toplogrednih plinov.
Protokol je tako začel veljati 16. februarja leta 2005, do zdaj pa ga je ratificiralo že 141 držav. ZDA, ki so odgovorne za približno četrtino vseh izpustov toplogrednih plinov in so od podpisa protokola leta 2001 odstopile, še vedno nočejo podpisati tega najodmevnejšega dokumenta za varovanje okolja.
B. T.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje