Po podatkih Statističnega urada Slovenije je bila leta 2017 občina Kuzma občina z najmanj delovno aktivnega prebivalstva ‒ takih je bila le tretjina občanov. Prav tako je to ena najslabše razvitih občina po koeficientu razvitosti, ki ga izračunava ministrstvo za finance. Kakšne možnosti razvoja vidi župan Jožef Škalič?

Kako boste v vaši občini praznovali obletnico priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom?
V katoliški cerkvi bo evharistično bogoslužje katoliške, evangeličanske, binkoštne in kalvinske veroizpovedi, nato pa pohod po mejni cesti na tromejo v organizaciji Krajinskega parka Goričko. 25. maja 2019 bosta na tromeji proslava z udeležbo številnih glasbenih skupin iz goričkih občin in druženje s pogostitvijo.

Katere vidike prekmurske zgodovine in identitete bi morali ljudje v Sloveniji bolje poznati?
Življenje ljudi ob tromeji, ki je v negativnem pomenu vplivala na usodo tukajšnjega prebivalstva v preteklosti in tudi v prihodnosti.

Katera prekmurska zgodovinska osebnost ali pa zgodovinski dogodek zaslužita več pozornosti, kot pa sta je deležna?
Ivan Zelko, Ivan Camplin.

Kdo so po vašem mnenju trije pomembni Prekmurci, ki bi jih morala dobro poznati vsa Slovenija?
Marko Slavič, Ivan Zelko, Anton Vratuša.

Kateri je bil v vaši občini v zadnjih letih glavni dogodek na področju domoznanstva?
Vsakoletna tradicionalna srečanja treh narodov na stičišču treh držav Avstrije, Slovenije in Madžarske.

Katera je vaša najljubša prekmurska narodna pesem?
Prepelica se v detelji suče.

Katero knjigo prekmurskega avtorja bi priporočili znancu v Ljubljani?
Nebo nad Ženavljami Milana Vincetiča.

Katero zvrst kulture v vaši občini najbolj razvijate?
Glasbeno področje.

Kaj je naravna ali pa kultura dediščina, na katero ste v vaši občini najbolj ponosni?
Tromejni kamen na stičišču treh držav na tromeji, 400 let star hrast graden v Trdkovi, evangeličanska cerkev na Gornjih Slavečih, katoliška cerkev sv. Kozme in Damijana v Kuzmi, obnovljena Bežanova domačija na Gornjih Slavečih, Frčkov mlin na Gornjih Slavečih, Vaški zvonik v Doliču.

Kakšni so vaši načrti za ohranjanje prekmurske dediščinske kulturne krajine v vaši občini?
Poudarek je na ohranjanju etnološke muzejske zbirke domačih obrti.

Kako vključujete naravno in kulturno dediščino občine v turistično ponudbo?
Povečati želimo promocijo produktov z oglaševanjem, z zloženkami.

Bi ustanovitev Pomurske pokrajine vaši občini koristila?
Da.

Katere kratkoročne in dolgoročne cilje bi si moralo vodstvo takšne pokrajine postaviti?
Najprej povečati medsebojno zaupanje znotraj regije z določitvijo strategije razvoja pokrajine.

Unesco je lani razglasil Biosferno območje Mura. Je ta projekt za Prekmurje koristen in kako?
Da, predvsem v smislu zaščite naravne in kulturne dediščine pokrajine ob Muri.

Kako so na razvoj pokrajine učinkovali projekti NATURA 2000 in Krajinski park Goričko?
Pravi učinki bodo vidni šele v prihodnje, saj je za uveljavitev projektov treba veliko časa, predvsem v smislu ozaveščanja, predvsem lokalnega prebivalstva.

Kako bi lahko izboljšali sodelovanje prekmurskih in porabskih Slovencev?
V tromejni prostor med Porabske Slovence in Slovence moramo umestiti več oblik gospodarskega sodelovanja na področju obrti, rokodelstva, industrije itd.

Katere so v vaši občini največje gospodarske priložnosti?
Razvoj podeželskega turizma.

Kaj je ali bi lahko bil največji turistični potencial vaše občine?
Ohranjanje kulturne in naravne dediščine (obnova nekdanje cimprane domačije Bežanova domačija in prezentacija ter trženje te); razvoj turističnega produkta Tromeja treh dežel; tri veroizpovedi v občini (katoliška, evangeličanska, binkoštna).

V čem, na katerem področju vidite poglavitno razvojno perspektivo občine?
Turizem na podeželju.

Zakaj se večetnični in multikonfesionalni značaj Prekmurja poudarja kot prednost pokrajine?
Ker je to vzorčni primer v primerjavi z drugimi pokrajinami.

Katere so največje socialne težave v vaši občini?
Neaktivno prebivalstvo, predvsem tisti, ki so prejemniki socialnih državnih pomoči, staranje prebivalstva, izseljevanje v tujino, zaraščanje pokrajine; »madžarizacija« oz. pritiski madžarske agresivne politike na Pomurje, čeprav veliko ljudi iz naše občine dobi v sosednji Avstriji zaposlitev, gre v večini primerov za to, da v tujini zgolj prodajajo svojo delovno silo, v domačem kraju pa so nedejavni. V bližini naše občine vse več kmetijskih zemljišč (Apaška dolina) kupujejo avstrijski kmetje – veleposestniki, skratka razprodajajo se slovenska kmetijska zemljišča. V zakonodaji ni nobenega mehanizma, da avstrijski državljan ne bi bil lahko kupec kmetijskega zemljišča v Sloveniji. Mačehovski odnos matične države do Prekmurja v preteklem obdobju.

Ali bi bilo treba zakonsko določiti, koliko in kje lahko v Sloveniji vlagajo investitorji iz sosednjih držav?
Da.

Katere prekmurske medije redno spremljate?
Murski val, Vestnik, pomurec.com, sobota.info, Porabje, Stopinje, Evangeličanski list itd.

Kako je po vašem mnenju Prekmurje pokrito v slovenskih medijih?
Primerno.