V občini Moravske Toplice danes največ stavijo na turizem, stopnja brezposelnosti je po statističnih podatkih višja, kot je slovensko povprečje, a župan, ki je na zadnjih volitvah dobil visoko podporo, vidi možnosti razvoja v povezovanju. Kakšni so še njegovi pogledi na prihodnost občine in Prekmurja na splošno?

Kako boste v vaši občini zaznamovali obletnico priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom?
Občina Moravske Toplice se priključuje dogodkom, ki se pripravljajo oziroma so bili že izvedeni v regiji. K temu spodbuja in podpira tudi svoje šole in društva ter zavode. Prvi od takih dogodkov je bil izveden v okviru Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija ob 100. obletnici Pariške konference v PIŠK Murska Sobota.

Katere vidike prekmurske zgodovine in identitete bi morali ljudje v Sloveniji bolje poznati?
Ne ve se, da se priseljevanje Slovanov na območje Prekmurja začenja že v prvi polovici 6. stoletja in da je bilo to ozemlje med prvimi ozemlji današnje Slovenije, ki so ga Slovani stalno poselili.

Prekmurje je, ko govorimo o zgodovini Slovencev, velikokrat prezrto ali se ga sploh pozabi omeniti, predvsem dejstvo, da je bil ta del pokrajine tisočletje pod ogrsko krono in je prebivalstvo živelo neki drugi način življenja. Verjetno bi potem laže razumeli, zakaj je prekmurska ljudska pesem drugačna od pesmi drugih slovenskih pokrajin, zakaj ima Prekmurje toliko posebnosti v kulinariki; da so njegova praznovanja in obredi edinstveni …
Veljalo bi dati večji poudarek knjižni prekmurščini, njeni posebnosti in njeni javni uporabi.
Ob 100. obletnici konca 1. svetovne vojne je bila prezrta tudi usoda prekmurskih vojakov.
Predvsem pa ni zavedanja, da je Prekmurje sodobna regija, ki po nemalo družbenoekonomskih kazalcih prehiteva marsikatero regijo v Sloveniji, in ne neki eksotični del Slovenije, kjer se je čas ustavil.

Katera prekmurska zgodovinska osebnost ali pa zgodovinski dogodek zaslužita več pozornosti, kot pa sta je deležna?
Zagotovo sta to Jožef Košič, duhovnik, jezikoslovec, pisatelj, zgodovinar, etnolog, ter kirurg Slavko Vrbnjak, ki je s prihodom v soboško bolnico v 30. letih prejšnjega stoletja pripomogel k razvoju zdravstva.

Kdo so po vašem mnenju trije pomembni Prekmurci, ki bi jih morala dobro poznati vsa Slovenija?
Franc Temlin, Števan Küzmic, Mikloš Küzmič. Jožef Klekl St., Ivan Zelko.

Kateri je bil v vaši občini v zadnjih letih glavni dogodek na področju domoznanstva?
Domoznanstvo pokrivamo skozi programe šol ter delo kulturnih institucij, ki jih občine sofinancirajo. Glavni dogodki v letu 2018 so bili natečaj Selanska rotunda v besedi, že 24. slikarska kolonija Primož Trubar Moravske Toplice in letošnja proslava ob kulturnem prazniku, posvečena prekmurskemu jeziku in prekmurskim avtorjem.

Katera je vaša najljubša prekmurska pesem?
Gorički klantoši – Ti zemlja rajska mila (Aleksander Bencik).

Katero knjigo prekmurskega avtorja bi priporočili znancu v Ljubljani?
Roman Janeza Mataja Vend1, Vend2

Katero zvrst kulture v vaši občini najbolj razvijate?
Kulturo po izvoru (folklora), množično popkulturo (glasbeni večeri, koncerti, gledališke igre, recitali), ljubiteljsko kulturo, športno kulturo (fairplay, etiko treninga, pravila tekmovanja), kulturno dediščino.

Kaj je naravna ali pa kultura dediščina, na katero ste v vaši občini najbolj ponosni?
Med spomeniki moram omeniti Rotundo v Selu, Cerkev Gospodovega Vnebohoda v Bogojini, Cerkev sv. Martina v Martjancih; na področju naselbinske dediščine je to vas Filovci in na področju književne zapuščine Martjanska pesmarica. Glede naravne dediščine so posebej pomembni Ratkovski potok in potok Curek (mokrotni travniki) ter gozd v Motvarjevcih. Neprecenljiva naravna danost so vrelci termo-mineralne vode v Moravskih Toplicah.

Kakšni so vaši načrti za ohranjanje prekmurske dediščinske kulturne krajine v vaši občini?
Prekmursko dediščinsko kulturno krajno ohranjamo z OPN-jem (občinski prostorski načrt, op. ur.).

Kako vključujete naravno in kulturno dediščino vaše občine v turistično ponudbo?
Da.

Bi ustanovitev Pomurske pokrajine vaši občini koristila?
Če bi se ustanovile pokrajine v vsej državi, menimo, da bi bil odgovor pritrdilen.

Katere kratkoročne in dolgoročne cilje bi si moralo vodstvo takšne pokrajine postaviti?
Dolgoročno vizijo razvoja, ki se ne bi bistveno spreminjala vsaka štiri leta. Kratkoročno pa: regionalno prostorsko načrtovanje, regionalni projekti in programi, kot so vodovod, kanalizacijski sistemi, izobraževanje in kultura, mednarodno sodelovanje, energetski razvoj, gospodarstvo in turizem, podeželje, zdravstvo in socialna varnost, okolje, naravna in kulturna dediščina.

Unesco je lani razglasil Biosferno območje Mura. Je ta projekt za Prekmurje koristen in kako?
Glede spodbujanja razvoja turizma in možnosti razvoja MSP-jev (mikro, mala in srednje velika podjetja, op. ur.) da, saj ta ne prinaša nobenih dodatnih ovir v prostor.

Kako so na razvoj pokrajine učinkovali projekti NATURA 2000 in Krajinski park Goričko?
Območje občine je zavarovano tudi v okviru Direktive o habitatih (SAC območja) in zavzema npr. 66,13 % površine občine Moravske Toplice. Drugo območje Natura 2000 je zavarovano z Direktivo o pticah (SPA območja) ter pokriva dobrih 34,60 % celotne občine Moravske Toplice. Pogrešamo učinkovitejše upravljanje Krajinskega parka Goričko in s tem tudi območja Natura 2000 ter več dialoga z občinami na tem območju.

Kako bi lahko izboljšali sodelovanje prekmurskih in porabskih Slovencev?
Občine sodelujejo s Porabjem projektno. Potrebna pa bi bila večja vlaganja države Slovenije v Porabje po zgledu Madžarske, ki sofinancira projekte madžarske manjšine v Sloveniji.

Katere so v vaši občini največje gospodarske priložnosti?
Turizem, podjetništvo in kmetijstvo.

Kaj je ali bi lahko bil največji turistični potencial vaše občine?
Največji oz. najbolj izkoriščen potencial je vroča termo-mineralna voda. Potencial je Goričko – podeželski turizem ter športno-rekreativni in kulturni turizem.

V čem, na katerem področju vidite poglavitno razvojno perspektivo občine?
Turizem.

Zakaj se večetnični in multikonfesionalni značaj Prekmurja poudarja kot prednost pokrajine?
Pokrajina, ki zna živeti v sožitju različnih narodnostnih in verskih skupin, je lahko vzgled tako Sloveniji kot svetu. Da se je moč skozi tisočletje drugorazrednosti in zatiranja naučiti tudi odpuščanja, pa je najbrž vzrok, da v Prekmurju lahko žive Prekmurci različnih prepričanj, narodnosti in verstev eden ob drugem.

Katere so največje socialne težave v vaši občini?
Zaradi razpršenosti vasi in razdalj ljudje plačujejo večjo ceno socialnih in drugih storitev.

Ali bi bilo treba zakonsko določiti, koliko in kje lahko v Sloveniji vlagajo investitorji iz sosednjih držav?
Najprej je potrebno prevetriti, k čemu smo se zavezali pri vstopu v EU in šele potem na nacionalni ravni sprejemati odločitve.

Katere prekmurske medije redno spremljate?
Lipnica, Vestnik, TV AS, Idea TV, Pomurec.com, Sobotainfo.com, Gorički list.si, Murski val, Maxi,…

Kako je po vaši oceni Prekmurje pokrito v slovenskih medijih?
Premalo, predvsem na nacionalni televiziji, ki rada sliši le slabe novice iz regije, o dobrih pa poroča bolj malo.