Italijanskemu premieru Berlusconiju so minuli teden izglasovali že 53. zaupnico. Spet se je izkazalo, kako spreten pogajalec in mojster za pritiske je Berlusconi. Mojca Širok bi z odgovorom na vprašanje,  kako jih je ” kupil” tokrat, lahko tvegala ovadbo, saj, razumljivo, v vladi zanikajo kakršnokoli trgovanje z glasovi.

“Če pa postavimo dejstva na kup, je težko verjeti, da so se tisti poslanci, ki so glasovali za vlado premiera Berlusconija, pustili prepričati iz drugačnih vzrokov, kot so neposredno in strogo materialni.«

Kar nekaj zelo izmuzljivih odgovorov se tako ponuja na vprašanje, kako se uspe Berlusconiju, čeprav že leto dni nima podpore v parlamentu,  obdržati na oblasti. “Nekateri trdijo, da ni nobene druge alternative, drugim se tak odgovor zdi smešen. Vedno je alternativa. Dokler bo Berlusconi uspel zagotavljati,  nekateri pravijo koristi, drugi pravijo ugodnosti, tretji pravijo, kar država potrebuje in zagotavlja velikemu delu prebivalstva, do takrat bo ostal na oblasti.”

Toliko večjo politično nevihto so zato sprožili sobotni  nemiri v Rimu. “Ko politika želi skriti ali potlačiti razpravo o kakšnem, bodisi političnem bodisi družbenem, vprašanju, takrat se na protestih pojavijo razbijači in nasilneži.” Politično nasilje ima namreč v Italiji dolgoletno tradicijo. Knjige in pričevanja iz preteklosti govorijo o tem, da so bili teroristi in akterji nasilja vedno izzvani. Zmanipulirale so jih “višje sile”, ki jim je bilo v interesu, da se napetost v družbi obdrži. Nasilje, ki se je dogajalo na rimskih ulicah, je tako izničilo vse razloge za proteste in zameglilo razpravo več kot sto tisoč miroljubnih protestnikov. “Vsa ta razprava je danes mrtva, razpravljamo le še o tem, kdo so bili nasilneži in zakaj se je tako strogo izurjena policija pustila presenetiti, oziroma jih ni uspela  zadržati.”

Sobotni nemiri pa so na nek način tudi pobotali policiste in tisti del italijanske družbe, ki je ostal na nasprotnih bregovih po uličnih spopadih v Genovi leta 2001. Miroljubni demonstranti so namreč ploskali policistom, ustavljali nasilneže in jim jih izročali. “Policisti imajo zdaj občutek, ki je na nek način resničen in jih z ljudmi povezuje – to, da so vsi na isti ladji. Vlada krči sredstva tudi za policijo, plače pa so sramotno nizke.”  Na policijskem forumu se je tako eden od policistov pošalil in pozval finančnega ministra: “Vrnite mi 7 evrov, ki sem jih dobil  za nadurno delo v soboto popoldne!”