Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V drugi polovici devetnajstega stoletja je v nemško govorečem okolju potekal estetski razkol skladateljev, ki so ga nekateri glasbeni zgodovinopisci poimenovali Vojna romantikov. Na eni strani sta bila Clara Schumann in Johaness Brahms kot zagovornika absolutne glasbe in klasičnih glasbenih oblik, na drugi pa Franz Liszt in njegovi podporniki, ki so si prizadevali za razširjanje meja harmonskih struktur in za nove glasbene oblike, pogosto v povezavi z zunajglasbenimi programi.

Predvajamo
Robert Schumann: Sonata št. 1 za violino in klavir v a-molu, op. 105
Franz Liszt: Simfonična pesnitev Orfej
Clara Schumann: Sonata za klavir v g-molu, stavek Allegro
Richard Wagner: Preludij in Ljubezenska smrt iz opere Tristan in Izolda

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

V drugi polovici devetnajstega stoletja je v nemško govorečem okolju potekal estetski razkol skladateljev, ki so ga nekateri glasbeni zgodovinopisci poimenovali Vojna romantikov. Na eni strani sta bila Clara Schumann in Johaness Brahms kot zagovornika absolutne glasbe in klasičnih glasbenih oblik, na drugi pa Franz Liszt in njegovi podporniki, ki so si prizadevali za razširjanje meja harmonskih struktur in za nove glasbene oblike, pogosto v povezavi z zunajglasbenimi programi.

Predvajamo
Johannes Brahms: Variacije na Schumannovo temo op. 9
Anton Bruckner: Simfonija št. 6, stavek Maestoso

Pesnik na svoj neverjetno subtilno-metaforični način sporoča, da je smisel vsega altruizem, ki izhaja iz človekove neobremenjene in zaupljive postavljenosti v svet.
Interpretira Danijel Malalan.

V drugi polovici devetnajstega stoletja je v nemško govorečem okolju potekal estetski razkol skladateljev, ki so ga nekateri glasbeni zgodovinopisci poimenovali Vojna romantikov. Na eni strani sta bila Clara Schumann in Johaness Brahms kot zagovornika absolutne glasbe in klasičnih glasbenih oblik, na drugi pa Franz Liszt in njegovi podporniki, ki so si prizadevali za razširjanje meja harmonskih struktur in za nove glasbene oblike, pogosto v povezavi z zunajglasbenimi programi.

Predvajamo
Heinrich von Herzogenberg: 3 Legende, op. 62
Peter Cornelius: Uvertura opere Bagdadski brivec
Robert Fuchs: Serenada za godalni orkester v e-molu, op. 21
Hector Berlioz: Fantastična simfonija, stavek Sanjarjenja

Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.

Študijska pot Sofije Gubajduline je bila polna kritik in negotovosti. K temu, naj sledi svoji glasbeni govorici, jo je spodbujal Dmitrij Šostakovič, ki je bil v času njenega študija predsednik državnega izpitnega odbora. Sofija Gubajdulina je leta 1954 končala šolanje na konservatoriju v Kazanu, nato pa nadaljevala študij na prestižnem moskovskem konservatoriju, kjer je leta 1961 magistrirala. Po študiju se je preživljala s pisanjem filmske glasbe za sovjetske filme, ki pa ji je, kot pravi sama, prineslo vsaj nekaj eksperimentalne svobode.

Pri založbi VigeVageKnjige je lani izšel zadnji del ptičje trilogije Gašperja Krajnca Zimske ptice. Spomnimo, njen prvi del, Mestne ptice, je izšel leta 2020, drugi del, Vaške ptice, pa leta 2022. Mestne ptice so Krajncu prinesele nagrado zlatirepec za najboljši izvirni strip, trilogija pa po mnenju številnih poznavalcev predstavlja enega izmed temeljnih del slovenskega stripa oziroma risoromana. O njej razmišljamo z Gašperjem Krajncem, pa ne le o njej, pač pa tudi o razmerju med jezikom in ilustracijo v risoromanu, o tem, kako v njem podajati zgodbo ali kako nastaja kompozicija stripa oz. risoromana.

Kratka glasbena medigra.

Violinistka Monika Skalar bo igrala v skladbah Louisa Spohra, Johannesa Brahms, Richarda Straussa in Lucijana Marije Škerjanca.

V Arsovih spominčicah bomo predstavili uspešno slovensko violinistko Moniko Skalar, ki je bila od sezone 1983/1984 do sezone 2002/2003 koncertna mojstrica Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. V dvajsetih letih dela v orkestru je izvedla in posnela tudi številne koncertantne skladbe z orkestrom in skladbe z Ljubljanskim godalnim kvartetom, v katerem igra od ustanovitve leta 1984 in je s kvartetom za izvajalske dosežke prejela Betettovo nagrado. Violinistko Moniko Skalar bomo poslušali v izvajanju 3. stavka Koncerta za violino in orkester št. 8 v a-molu, op. 47, Louisa Spohra, 3. stavka Koncerta za violino, violončelo in orkester v a-molu, op. 102, Johannesa Brahmsa, 2. in 3. stavka Godalnega kvarteta št. 2 v D-duru Lucijana Marije Škerjanca in 1. stavka Koncerta za violino in orkester v d-molu, op. 8, Richarda Straussa. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 17. aprila, ob 5.05.

Kristjani bodo kmalu praznovali svoj največji praznik, veliko noč, s katero se spominjajo Jezusovega vstajenja od mrtvih. Velika noč je praznik veselja in upanja, kar verniki izražajo tudi z vzklikom aleluja, ki pomeni slavite Boga. O pomenu velike noči v sodelovanju z Binkoštno cerkvijo Murska Sobota, ki daje poudarek osebnemu odnosu z Bogom in delovanju Svetega Duha.

Glasbena medigra.

V zgodovini je malo političnih osebnosti, še manj pa demokratično voljenih voditeljev, ki so tako zelo preoblikovali svet, kot ga je ameriški predsednik, od smrti katerega te dni mineva točno 80 let. Franklin Delano Roosevelt ni bil le človek, odločilen za to, da so Združene države, ki so bile v tridesetih letih preteklega stoletja, še vedno močno izolacionistične, v drugi svetovni vojni najprej z oskrbo z orožjem, potem pa tudi neposredno, stopile na stran zaveznikov in pomagale premagati nacistično Nemčijo; ni bil le človek, ki je kljub otroški paralizi, ki ga je prizadela, še preden je prvič zasedel predsedniški položaj, postal eden najmočnejših svetovnih voditeljev in edini ameriški predsednik v zgodovini, ki je bil kar štirikrat izvoljen na ta položaj in ga zasedal vse do smrti; bil je tudi človek, ki je s svojim pogledom na vlogo države v gospodarstvu in družbi vzpostavil to, kar danes razumemo kot moderno državo in Združene države pretvoril ne samo v svetovno velesilo, ampak v politično tvorbo, ki je kljub svoji individualistični ideologiji vendarle dopuščala nekakšno javno vlogo pri varovanju narave, zamejevanju vpliva velekapitala in uveljavljanju delavskih pravic in zaščite najšibkejših. Bil je torej človek, ki je pred slabimi stotimi leti zasnoval tisto malo socialne države, kolikor je Združene države danes premorejo in ki jo trenutna administracija pospešeno razgrajuje. Za nekatere tako rekoč socialist, za druge rešitelj kapitalizma v času hude gospodarske krize, ko je grozil njegov zlom. Kdo je bil Franklin Delano Roosevelt in kakšno zgodovinsko vlogo je odigral, se bomo v tokratnih Glasovih svetov pogovarjali z dr. Kornelijo Ajlec z Oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete.

Glasbena medigra.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Letos mineva 60 let od smrti Stanka Premrla, skladatelja, ki je slovensko glasbeno ustvarjalnost obogatil tudi z lepim številom samospevov, s katerimi je skupaj s svojimi zborovskimi deli pustil pečat tudi v posvetni glasbi. Globoko v 20. stoletju je ostal zvest poznoromantični estetiki, ki je ustrezala njegovi umetniški tendenci: ustvarjati za širšo množico, ne za izbrance. Počasi je razvil značilen kompozicijski slog, podčrtan z oblikovno in melodično preprostostjo ter kompleksnejšim harmonskim stavkom.

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Francoskemu skladatelju Césarju Francku so svetovni ugled in nesmrtnost prinesle tri umetnine: Sonata za violino in klavir v A-duru, Simfonične variacije za klavir in orkester in Simfonija v d-molu. V drugi polovici 19. stoletja so se zgodili novi premiki. Franck pa je bil eden od prvih znanilcev novega časa. »Ustvarjanje, tisočletni izziv: Cesar Franck« v oddaji Čas, prostor in glasba.

Matura 2025

Naslov romana utegne zveneti nekoliko nenavadno, saj se roman dogaja v času, ko je svetu zavladalo sovraštvo. Med naraščanjem nasilja v okupiranem Mariboru, med uporniki v pohorskih gozdovih, v koncentracijskem taborišču na severu Evrope in med povojnim prevzemanjem oblasti se v štirih poglavjih odvijajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnjavi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati. In ki skušajo ubraniti vsaj vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla in porazom človeškega dostojanstva. Toda tudi ljubezen se ob vsej svoji moči skrha in duh utrudi, kot je zapisano v neki Byronovi pesmi, ki jo veliko let po tragičnih dogodkih bere ena od junakinj, ko po naključju vzame v knjigarni knjigo s police.

Drago Jančar (1948), pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega od najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Najprej je deloval kot urednik, lektor in korektor pri Časopisu Večer, od leta 1981 in vse do svoje upokojitve 2016 pa je bil urednik in tajnik pri Slovenski matici. Za svoja dela je prejel številna najvidnejša slovenska in mednarodna priznanja, leta 2020 je za svoj opus prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, septembra 2021 pa tudi častni doktorat mariborske univerze.
Roman Draga Jančarja In ljubezen tudi v oddaji Odprta knjiga predstavljamo v sodelovanju z založbo Beletrina.

Bralec zvočne knjige: Ivan Lotrič
Glasbena oprema oddaje: Darja Hlavka Godina
Tonska mojstrica oddaje: Sonja Strenar
Urednik oddaje: Alen Jelen

Produkcija: e-Beletrina, 2021.
Zvočna knjiga je bila posneta v studiu Lotrič.
Oddaja je bila pripravljena v studiih Radia Slovenija.

Orkester Slovenske filharmonije
Solist: Thomas Jesatko, basbariton
Recitatorja: Boris Ostan in Maks Dakskobler

Program:
Bernd Alois Zimmermann, Ich wandte mich und sah an alles Unrecht, das geschah unter der Sonne (Spet sem se ozrl in videl vsa zatiranja, ki se dogajajo pod soncem ) – ekleziastično dejanje
Olivier Messiaen, Et exspecto resurrectionem mortuorum (In čakam na vstajenje mrtvih)

»Spet sem se ozrl in videl vsa zatiranja, ki se dogajajo pod soncem: Glej, solze zatiranih in nimajo tolažnika, nasilje prihaja iz roke njihovih zatiralcev in nimajo tolažnika. Tedaj sem blagroval mrtve, ki so že davno umrli, bolj kakor žive, ki še živijo: bolj kakor oboje pa blagrujem tistega, ki ga še ni, ki ni videl hudega dogajanja, ki se godi pod soncem.« (Prd 4,1-3)
In pričakujem vstajenje mrtvih.

Obrobne poti sodobne kompozicije…zvočni eksperiment…improvizirana glasba in glasni novi jazz

Ameriški pesnik Philip Whalen (1923–2002) je bil med drugim zen budistični menih, predvsem pa ključna figura sanfranciške pesniške renesanse, ki je nastala ob koncu petdesetih let prejšnjega stoletja na ameriški zahodni obali. Bil je tudi tesno povezan s pesniki beatniške generacije. Izdal je približno dvajset knjig pesmi, po smrti pa je leta 2007 izšla še knjiga njegovih Zbranih pesmi. Njegova edinstvena in neredko čudaška poezija je neposreden, odkrit, humoren, na trenutke pa tudi nenadzorovan tok misli in besed, ki jih je Whalen, kot je nekoč sam izjavil, zapisoval po načelu "kar hoče roka, ki premika pisalo po papirju, povedati". Objavljamo nekaj njegovih pesmi, ki ponazarjajo vse omenjeno.

Prevajalec Tone Škrjanec,
interpret Primož Pirnat,
režiserka Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonski mojster Sonja Strenar,
urednik oddaje Gregor Podlogar,
leto nastanka 2025.

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.