Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Evropi naj bi do leta 2030 zmanjkalo okoli 180 milijard kubičnih metrov plina. Severni tok, ki bo s plinom oskrboval Evropo prek Nemčije in je simbolično stekel v torek, pa naj bi pokril četrtino izpada. A nemška koalicija se te dni ukvarja z drugačnim izpadom – državne blagajne. Sprejeti sklep koalicije o davčni razbremenitvi Nemcev, ki bi znižala davke za okoli šest milijard evrov, je že močno razburil opozicijo.
Kot je v 18. vzporedniku poročal RTV-jev dopisnik iz Berlina Boštjan Anžin, je nemška koalicija v ponedeljek sprejela nove sklepe o davčnih razbremenitvah Nemcev s srednjimi in nizkimi dohodki. Skupen volumen znižanja davkov naj bi bil postopen, vse tja do leta 2014.
A po poročanju Anžina, je izpad šestih milijard evrov za nemško koalicijo previsok davek. Ta bi pridobljeni denar raje porabila za zmanjšanje dva tisoč milijard evrov nemškega dolga in ga ”ne bi podarila kot davčno darilo ter s tem naložila dolg prihodnjim generacijam.” Nemška opozicija je za dosego svoje volje pripravljena vložiti tožbo celo na ustavno sodišče.
Pred Nemčijo je očitno zanimiv teden. Med drugim sta nemška kanclerka Angela Merkel in ruski predsednik Dmitrij Medvedjev odprla težko pričakovani plinovod Severni tok in tako sklenila prijateljstvo med državama za naslednjih 50 let, kolikor je uradna življenjska doba plinovoda. Nekaj več kot sedem milijard evrov vreden plinovod bo tekel iz ruskega mesta Viborg pod Baltskim morjem do nemškega Lubmina. In čeprav naj bi se s tem izognili tranzitu med Belorusijo in Ukrajino, bo Nemčija še bolj odvisna od Ruskega dobavitelja, saj se je nedavno odpovedala jedrski energiji.
Vabljeni k poslušanju 18. vzporednika, kjer sta voditeljica Mija Škrabec Arbanas in Boštjan Anžin spregovorila tudi o tem, zakaj bi nemška kanclerka izgubila na volitvah, če bi bile te jutri. Hkrati pa sta se spomnila padca berlinskega zidu, ki je 9. novembra leta 1989 pomenil konec hladne vojne.
796 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V Evropi naj bi do leta 2030 zmanjkalo okoli 180 milijard kubičnih metrov plina. Severni tok, ki bo s plinom oskrboval Evropo prek Nemčije in je simbolično stekel v torek, pa naj bi pokril četrtino izpada. A nemška koalicija se te dni ukvarja z drugačnim izpadom – državne blagajne. Sprejeti sklep koalicije o davčni razbremenitvi Nemcev, ki bi znižala davke za okoli šest milijard evrov, je že močno razburil opozicijo.
Kot je v 18. vzporedniku poročal RTV-jev dopisnik iz Berlina Boštjan Anžin, je nemška koalicija v ponedeljek sprejela nove sklepe o davčnih razbremenitvah Nemcev s srednjimi in nizkimi dohodki. Skupen volumen znižanja davkov naj bi bil postopen, vse tja do leta 2014.
A po poročanju Anžina, je izpad šestih milijard evrov za nemško koalicijo previsok davek. Ta bi pridobljeni denar raje porabila za zmanjšanje dva tisoč milijard evrov nemškega dolga in ga ”ne bi podarila kot davčno darilo ter s tem naložila dolg prihodnjim generacijam.” Nemška opozicija je za dosego svoje volje pripravljena vložiti tožbo celo na ustavno sodišče.
Pred Nemčijo je očitno zanimiv teden. Med drugim sta nemška kanclerka Angela Merkel in ruski predsednik Dmitrij Medvedjev odprla težko pričakovani plinovod Severni tok in tako sklenila prijateljstvo med državama za naslednjih 50 let, kolikor je uradna življenjska doba plinovoda. Nekaj več kot sedem milijard evrov vreden plinovod bo tekel iz ruskega mesta Viborg pod Baltskim morjem do nemškega Lubmina. In čeprav naj bi se s tem izognili tranzitu med Belorusijo in Ukrajino, bo Nemčija še bolj odvisna od Ruskega dobavitelja, saj se je nedavno odpovedala jedrski energiji.
Vabljeni k poslušanju 18. vzporednika, kjer sta voditeljica Mija Škrabec Arbanas in Boštjan Anžin spregovorila tudi o tem, zakaj bi nemška kanclerka izgubila na volitvah, če bi bile te jutri. Hkrati pa sta se spomnila padca berlinskega zidu, ki je 9. novembra leta 1989 pomenil konec hladne vojne.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Uroš Lipušček se je iz Pekinga javil sredi kitajskega zlatega tedna, največjega praznika, s katerim se spominjajo ustanovitve Ljudske republike Kitajske. “Teden dni ljudje ne delajo, vsaj ves javni sektor, nekatere privatne tovarne vseeno obratujejo.” Sicer pa se v Pekingu spopadajo s težavo, ki so se je skoraj že privadili – s hudim smogom. Onesnaženje zraka je ena izmed tematik, s katero so se oblasti začele intenzivno ukvarjati, a do znatnega izboljšanja zraka je še vsaj 10 do 15 let. Močno odmevajo tudi Nobelove nagrade, saj je ena izmed prejemnic nagrade za medicino Kitajka JouJou Tu, ki je odkrila zdravilo, ki znižuje stopnjo smrtnosti pri bolnikih z malarijo.
Več kot 230.000 prebežnikov je samo v zadnjih mesecih v Nemčiji zaprosilo za azil, uradni Berlin pa je številko, koliko beguncev bo sprejel, že večkrat popravil navzgor, nazadnje na milijon. A zadnje dni bolj kot begunska problematika nemške medije zaposluje afera ‘dieselgate’ – nemški avtomobilistični gigant je s svojimi dejanji močno pretresel ne samo temelje Volkswagna, ampak celotne nemške avtomobilistične industrije. In ko je zamajano zaupanje v vsemogočni nemški avto je mogoče vse.
Evropska unija kljub več mesecev trajajoči begunski krizi in izzivom, ki jih prinaša, ni našla zanesljivih in dolgoročnih rešitev. Še več: države v jugovzhodni Evropi se vsaka po svoje lotevajo težav: Madžarska s postavljanjem žičnatih ograj, Hrvaška s preusmerjanjem beguncev proti schengenskim mejam in tako naprej. Države na Balkanu druga drugo obtožujejo neprimernega ravnanja in grozijo s sankcijami. Ali bo kaj drugače po torkovem srečanju notranjih ministrov v Bruslju in po vrhu šefov držav dan pozneje? Pa tudi o Grčiji po volitvah in o začetku šolskega leta v Belgiji smo se pogovarjali z našim dopisnikom Matjažem Troštom.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Kljub temu, da je vročina nekoliko popustila, pa so odnosi med Slovenijo in Hrvaško precej razgreti. Pravzaprav spominjajo na teniško igro - "če je včeraj kazalo, da so Hrvati v prednosti, je danes z imenovanjem novega arbitra sledil 'spin' Slovenije." Pričakovati je, da bo Sabor sicer izglasoval odločni ne nadaljevanju arbitražnega postopka, "Hrvati pa tudi že iščejo izhodno strategijo. Večernji list navaja primere, ko se je država umaknila iz postopka arbitraže, denimo v primeru Filipinov in Kitajske. Precej odmeva tudi potrditev drugačnih cen za turiste in hrvaške državljane; cene naj bi bile za domačine med 20 in 22 odstotkov oziroma za razliko plačanega davka nižje od tistih, ki so denimo navedene na jedilnih listih. V Zagrebu pa se pogovarjajo o prednosti pri zaposlovanju družinskih članov kot novih voznikov avtobusov in tramvajev.
Prah okoli nesreče letala Germanwings, ker je sopilot letalo domnevno nalašč strmoglavil se še ni čisto polegel. Nasprotno, zdaj se Lufthansa pogaja s sorodniki okoli odškodnin. Sorodniki s ponujenim zneskom 25 tisoč evrov za odškodnino ene žrtve niso zadovoljni. Napovedujejo pa tudi dodatne teste za pilote. “V preiskavah so ugotovili, da nekateri piloti komercialnih letalskih družb, sploh niso opravili psiholoških testov,” pravi naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž. Tudi nemška politika do Grčije in njenih težav se še ni ohladila. Napetost narašča predvsem med kanclerko Angelo Merkel in finančnim ministrom Wolfgangom Schäublom.
Mala poletna porcija mešanega na žaru: od ukrajinske do ruske parlamentarne zakonodaje in od ukrajinskih mafijskih obračunov do ruskih predpriprav na Svetovno nogometno prvenstvo 2018.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Neveljaven email naslov