Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Združene države Amerike so v znamenju strankarskih volitev republikancev v Iowi, danes v New Hampshiru in čez nekaj dni v Karolini … Gre šele za strankarske volitve s katerimi naj bi dobili republikanskega predsedniškega kandidata, ki naj bi se soočil s predsednikom Obamo, a že zdaj se zdi, da za Ameriko in Američane ne obstaja nič drugega. Predsedniške volitve bodo šele jeseni, natančneje novembra, do takrat, ko naj bi dobili novega predsednika je torej še skoraj leto dni in ameriški mediji so že zdaj s tem popolnoma obsedeni.
Mitt Romney je na republikanskih strankarskih volitvah v New Hampshiru zanesljivo osvojil prvo mesto in postaja najresnejši kandidat za republikanskega tekmeca predsednika Baracka Obame.
Mitt Romney velja za najresnejšega kandidata, ki naj bi se novembra letos na predsedniških volitvah pomeril z zdajšnjim predsednikom ZDA Barackom Obamo (Foto: BeckyF, Flickr).
Volitve v republikanski stranki v državi New Hampshire so bile kar nekaj dni, torej od strankarskih volitev v Iowi pred tednom, tako rekoč edina prava stvar, s katero se ukvarjajo mediji v ZDA. Ameriške predsedniške volitve bodo sicer šele jeseni, natančneje novembra, do takrat, ko naj bi dobili novega predsednika je torej še skoraj leto dni in ameriški mediji so že zdaj s tem popolnoma obsedeni.
V celotni stvari igra izjemno vlogo televizija. Včasih je težko dojeti, da so televizijske mreže, predvsem v večernih urah, ko ljudje gledajo televizijo, sposobne proizvesti toliko programov, tudi povsem resnih, izjemno analitičnih, skratka obrtno novinarsko relevantnih, pa seveda tudi slabih oddaj, katerih podlaga so relativno majhni dogodki, ki objektivno nimajo velike politične teže.
”A konkurenca med televizijskimi mrežami, bitka za gledalstvo in oglaševalski denar je neusmiljena in seveda človek, ki pride v Ameriko iz relativno idiličnega in medijsko nerazvitega okolja, kot je Slovenija uvidi, da imajo konkurenca, neusmiljene tržne zakonitosti, ko gre za medije včasih lahko tudi negativne stranske posledice. Z drugimi besedami, če nas čaka nekoč to, vsaj ko gre za medije, bi veljalo dvakrat premisliti … ”
Stoletna zgodovina ameriških predsedniških volitev uči, da so tako rekoč vsi predsedniki predhodno zmagali v New Hampshiru, kar naj bi povečevalo domnevno njegov usodni pomen, čeprav brez racionalne razlage. A na drugi strani je prav tako res, da so bili po letu 1992 kar trije ameriški predsedniki Clinton, Bush in Obama, ki so kljub porazu v New Hampshiru na koncu prišli v Belo hišo. Torej še en dokaz, da se da s statistiko dokazati tudi najbolj kosmate laži.
Je pa dejstvo, da te prve države kandidatom, morda bolje pretendentom, uradni kandidati še niso, za predsedniške volitve lahko zaprejo ali odprejo vrata za naprej. Gre za prvi preizkus, koliko podpore imajo kandidati pri volivcih – do zdaj so bili virtualne osebnosti, ki so obstajale v medijih in na spletu, zdaj pa lahko prvič vidijo, kakšna je njihova dejanska teža in tudi potenca za prihodnost pri ljudeh, volivcih. Ne le zdaj ampak tudi pozneje, ko naj bi se spoprijeli s samim predsednikom Barackom Obamo.
Kot je v pogovoru povedal Edvard Žitnik, so strankarske volitve za kandidate priložnost, ”da dobijo ali izgubijo tako imenovane tri MMM-je, okrog katerih se vse skupaj vrti: to so money – denar, media – medijska pozornost in momentum – pobuda v kampanji. Torej New Hampshire naj bi dal zmagovalcu, idealno popotnico za prihodnost, ostalim, ki ne bodo uspeli, pa bo to odvzel.”
Za številne, ne le republikanske pretendente za predsedniške volitve nismo nikoli več slišali, ker niso prišli skozi sito strankarskih volitev, pa so za to porabili milijone dolarjev. Zaradi kraljice televizije, brez katere kljub internetu ni zmage na volitvah, so postale tudi v Ameriki volilne tekme izjemno drage; če se je nekoč govorilo o milijonih dolarjev za televizijske oglase za nekaj mesečno obdobje kampanje, gredo zdaj številke v stotine milijonov dolarjev. In za potencialne darovalce denarja za kampanjo so rezultati v teh prvih državah zelo dobro znamenje, kam, ali če hočete, v katerega kandidata velja investirati.
Gabrielle Giffords – prava zgodba ameriškega sna
V nedeljo je minilo natančno leto dni od strelskega napada na nakupovalce v Arizoni. Napadalec je prišel na srečanje 40-letne demokratske kongresnice Gabrielle Giffords z volivci pred veleblagovnico v Tucsonu in začel streljati. Ubil je šest ljudi, med njimi devetletno deklico, zveznega sodnika Johna Rolla in moža, ki je s telesom pred kroglami zaščitil svojo ženo. Med 14 ranjenci je bila tudi Giffordsova, ki je med žrtvami prva utrpela strelne rane in je s prestreljenimi možgani čudežno preživela.
Šlo je za veliko zgodbo, še posebej, ker se je sprva ugibalo, da naj bi bil napad politično motiviran. To je bil čas vzpona gibanja čajank, torej skrajnega desničarskega gibanja. Spomnimo se Sare Palin, ki je z demokratko Giffordsovo vse prej kot delila politična stališča. Napadalec je bil med tem razglašen za neprištevnega, Gabrielle Giffords pa je leto dni kasneje, torej v nedeljo, nastopila pred nekaj tisočglavo množico navdušenih ljudi. Njeno preživetje, vrnitev v življenje, optimizem, neizmerna volja do življenja, trud, da začne govoriti, skratka, da se vrne v normalno življenje, je postal inspiracija za številne Američane.
Seveda pa se tako ona kot mož Mark Kelly, ki ji ves čas stoji ob strani, zavedata, da njuno življenje ne bo nikoli več tako, kot je bilo pred napadom; posledice strela so preprosto prehude, pravi čudež je, da je sploh preživela. Giffordova, do pred leta dni mlada atraktivna ženska, ambiciozna, inteligentna, obetavna članica kongresa, ima zdaj težave z ravnotežjem, morala se je naučiti govoriti, slišati je, da naj bi imela tudi hude krize, da pa se na drugi strani vedno znova vrne nazaj, se bori, seveda tudi zaradi pomoči najboljših strokovnjakov, ki so si zadali nalogo, da Giffordsovi pomagajo po najboljših močeh, in da sploh ne gre za vprašanje denarja, kar je sicer v Združenih državah Amerike, ko gre za zdravje, še kako pomembna stvar.
Slišati je bilo, da Gabrielle Giffords razmišlja celo o vrnitvi v politiko, čeprav seveda bo pot vse prej kot lahka. Giffordsova je še vedno močno prizadeta, o tem ni dvoma. V nedeljo ji je ob prisegi moral pomagati položiti roko na srce mož. Ima pa seveda njena zgodba v sebi nekaj tipično ameriškega: gre za tragično zgodbo, ki pa se je, tako kot holivudski filmi končala optimistično, z upanjem, potjo naprej, in je seveda še en dokaz, da življenje piše najboljše zgodbe.
”Prav nič ne bi bil presenečen, če bi se razkrilo, da je morda avtorske pravice za njeno zgodbo že odkupil Steven Spielberg; njen mož Mark Kelly je že napisal knjigo, Giffordova se je ob izzidu smejala z vseh naslovnic ženskih, pa ne samo ženskih revij, skratka tudi to je Amerika. Gabrielle Gifford pa je zaradi svoje nesrečne usode danes celo večja medijska zvezda kot pred napadom.”
796 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Združene države Amerike so v znamenju strankarskih volitev republikancev v Iowi, danes v New Hampshiru in čez nekaj dni v Karolini … Gre šele za strankarske volitve s katerimi naj bi dobili republikanskega predsedniškega kandidata, ki naj bi se soočil s predsednikom Obamo, a že zdaj se zdi, da za Ameriko in Američane ne obstaja nič drugega. Predsedniške volitve bodo šele jeseni, natančneje novembra, do takrat, ko naj bi dobili novega predsednika je torej še skoraj leto dni in ameriški mediji so že zdaj s tem popolnoma obsedeni.
Mitt Romney je na republikanskih strankarskih volitvah v New Hampshiru zanesljivo osvojil prvo mesto in postaja najresnejši kandidat za republikanskega tekmeca predsednika Baracka Obame.
Mitt Romney velja za najresnejšega kandidata, ki naj bi se novembra letos na predsedniških volitvah pomeril z zdajšnjim predsednikom ZDA Barackom Obamo (Foto: BeckyF, Flickr).
Volitve v republikanski stranki v državi New Hampshire so bile kar nekaj dni, torej od strankarskih volitev v Iowi pred tednom, tako rekoč edina prava stvar, s katero se ukvarjajo mediji v ZDA. Ameriške predsedniške volitve bodo sicer šele jeseni, natančneje novembra, do takrat, ko naj bi dobili novega predsednika je torej še skoraj leto dni in ameriški mediji so že zdaj s tem popolnoma obsedeni.
V celotni stvari igra izjemno vlogo televizija. Včasih je težko dojeti, da so televizijske mreže, predvsem v večernih urah, ko ljudje gledajo televizijo, sposobne proizvesti toliko programov, tudi povsem resnih, izjemno analitičnih, skratka obrtno novinarsko relevantnih, pa seveda tudi slabih oddaj, katerih podlaga so relativno majhni dogodki, ki objektivno nimajo velike politične teže.
”A konkurenca med televizijskimi mrežami, bitka za gledalstvo in oglaševalski denar je neusmiljena in seveda človek, ki pride v Ameriko iz relativno idiličnega in medijsko nerazvitega okolja, kot je Slovenija uvidi, da imajo konkurenca, neusmiljene tržne zakonitosti, ko gre za medije včasih lahko tudi negativne stranske posledice. Z drugimi besedami, če nas čaka nekoč to, vsaj ko gre za medije, bi veljalo dvakrat premisliti … ”
Stoletna zgodovina ameriških predsedniških volitev uči, da so tako rekoč vsi predsedniki predhodno zmagali v New Hampshiru, kar naj bi povečevalo domnevno njegov usodni pomen, čeprav brez racionalne razlage. A na drugi strani je prav tako res, da so bili po letu 1992 kar trije ameriški predsedniki Clinton, Bush in Obama, ki so kljub porazu v New Hampshiru na koncu prišli v Belo hišo. Torej še en dokaz, da se da s statistiko dokazati tudi najbolj kosmate laži.
Je pa dejstvo, da te prve države kandidatom, morda bolje pretendentom, uradni kandidati še niso, za predsedniške volitve lahko zaprejo ali odprejo vrata za naprej. Gre za prvi preizkus, koliko podpore imajo kandidati pri volivcih – do zdaj so bili virtualne osebnosti, ki so obstajale v medijih in na spletu, zdaj pa lahko prvič vidijo, kakšna je njihova dejanska teža in tudi potenca za prihodnost pri ljudeh, volivcih. Ne le zdaj ampak tudi pozneje, ko naj bi se spoprijeli s samim predsednikom Barackom Obamo.
Kot je v pogovoru povedal Edvard Žitnik, so strankarske volitve za kandidate priložnost, ”da dobijo ali izgubijo tako imenovane tri MMM-je, okrog katerih se vse skupaj vrti: to so money – denar, media – medijska pozornost in momentum – pobuda v kampanji. Torej New Hampshire naj bi dal zmagovalcu, idealno popotnico za prihodnost, ostalim, ki ne bodo uspeli, pa bo to odvzel.”
Za številne, ne le republikanske pretendente za predsedniške volitve nismo nikoli več slišali, ker niso prišli skozi sito strankarskih volitev, pa so za to porabili milijone dolarjev. Zaradi kraljice televizije, brez katere kljub internetu ni zmage na volitvah, so postale tudi v Ameriki volilne tekme izjemno drage; če se je nekoč govorilo o milijonih dolarjev za televizijske oglase za nekaj mesečno obdobje kampanje, gredo zdaj številke v stotine milijonov dolarjev. In za potencialne darovalce denarja za kampanjo so rezultati v teh prvih državah zelo dobro znamenje, kam, ali če hočete, v katerega kandidata velja investirati.
Gabrielle Giffords – prava zgodba ameriškega sna
V nedeljo je minilo natančno leto dni od strelskega napada na nakupovalce v Arizoni. Napadalec je prišel na srečanje 40-letne demokratske kongresnice Gabrielle Giffords z volivci pred veleblagovnico v Tucsonu in začel streljati. Ubil je šest ljudi, med njimi devetletno deklico, zveznega sodnika Johna Rolla in moža, ki je s telesom pred kroglami zaščitil svojo ženo. Med 14 ranjenci je bila tudi Giffordsova, ki je med žrtvami prva utrpela strelne rane in je s prestreljenimi možgani čudežno preživela.
Šlo je za veliko zgodbo, še posebej, ker se je sprva ugibalo, da naj bi bil napad politično motiviran. To je bil čas vzpona gibanja čajank, torej skrajnega desničarskega gibanja. Spomnimo se Sare Palin, ki je z demokratko Giffordsovo vse prej kot delila politična stališča. Napadalec je bil med tem razglašen za neprištevnega, Gabrielle Giffords pa je leto dni kasneje, torej v nedeljo, nastopila pred nekaj tisočglavo množico navdušenih ljudi. Njeno preživetje, vrnitev v življenje, optimizem, neizmerna volja do življenja, trud, da začne govoriti, skratka, da se vrne v normalno življenje, je postal inspiracija za številne Američane.
Seveda pa se tako ona kot mož Mark Kelly, ki ji ves čas stoji ob strani, zavedata, da njuno življenje ne bo nikoli več tako, kot je bilo pred napadom; posledice strela so preprosto prehude, pravi čudež je, da je sploh preživela. Giffordova, do pred leta dni mlada atraktivna ženska, ambiciozna, inteligentna, obetavna članica kongresa, ima zdaj težave z ravnotežjem, morala se je naučiti govoriti, slišati je, da naj bi imela tudi hude krize, da pa se na drugi strani vedno znova vrne nazaj, se bori, seveda tudi zaradi pomoči najboljših strokovnjakov, ki so si zadali nalogo, da Giffordsovi pomagajo po najboljših močeh, in da sploh ne gre za vprašanje denarja, kar je sicer v Združenih državah Amerike, ko gre za zdravje, še kako pomembna stvar.
Slišati je bilo, da Gabrielle Giffords razmišlja celo o vrnitvi v politiko, čeprav seveda bo pot vse prej kot lahka. Giffordsova je še vedno močno prizadeta, o tem ni dvoma. V nedeljo ji je ob prisegi moral pomagati položiti roko na srce mož. Ima pa seveda njena zgodba v sebi nekaj tipično ameriškega: gre za tragično zgodbo, ki pa se je, tako kot holivudski filmi končala optimistično, z upanjem, potjo naprej, in je seveda še en dokaz, da življenje piše najboljše zgodbe.
”Prav nič ne bi bil presenečen, če bi se razkrilo, da je morda avtorske pravice za njeno zgodbo že odkupil Steven Spielberg; njen mož Mark Kelly je že napisal knjigo, Giffordova se je ob izzidu smejala z vseh naslovnic ženskih, pa ne samo ženskih revij, skratka tudi to je Amerika. Gabrielle Gifford pa je zaradi svoje nesrečne usode danes celo večja medijska zvezda kot pred napadom.”
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Čez nekaj dni se bodo Britanci odločili, ali želijo ostati del Evropske unije, ali jo bodo zapustili. Brexitska vročica je presegla vse meje, vrh le-te pa je bil umor laburistične poslanke Jo Cox. Kako bo njen umor vplival na odločitev Britancev, ki so sicer že od nekdaj znani kot največji evroskeptiki? Kot kaže bodo jeziček na tehtnici milijoni neodločenih volivcev. Seveda pa se nismo mogli izogniti še eni – otoški nogometni vročici?
V 18. vzporedniku iz Carigrada se je oglasila naša bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl. Tam je natanko teden dni po zadnjih napadih v Carigradu še vedno napeto in vprašali jo bomo kako se Turki z nenehno grožnjo napadov soočajo v vsakodnevnem življenju? Kako mediji poročajo grožnjah s smrtjo 11 nemškim poslancem turških korenin – grožnje so prejeli po tem, ko jih je predsednik Erdogan označil za izdajalce. Pa tudi o tem, kaj si obetajo v Turčiji od turistične sezone in seveda od nogometnega evropskega prvenstva, kjer je Turčija uvodno tekmo v skupini D izgubila s Hrvaško.
V 18. vzporedniku smo pogovor z Vlasto Jeseničnik nadaljevali tam, kjer smo ga pred dobrima dvema mesecema končali: s povabilom ruskega predsednika Vladimirja Putina v Slovenijo. Vmes je namreč potrdil svoj prihod. “Uradne informacije o obisku so za zdaj še zelo skope, saj potekajo pogovori med protokoloma. Sicer pa skoraj zagotovo bo prišel v spremstvu ruskih pravoslavnih voditeljev, mogoče bo z njim celo zunanji minister Lavrov.”
V 18. vzporednik se je oglasil dopisnik iz Združenih držav Amerike, Edvard Žitnik.
“V Berlinu so s 1. majem povsem prepovedali oddajanje stanovanj prek Airbnb. Za vsako oddajanje je zdaj potrebno potrdilo,” poroča naša nemška dopisnica Polona Fijavž. Odločitev za zdaj velja samo za Berlin, kjer so najemniki zelo zaščiteni, lastniki jih morajo o izselitvi obvestiti dve leti prej. Zaradi oddajanja stanovanj v turistične namene so cene začele naraščati, zato so se odločili za omejitve.
V Rim smo poklicali našo dopisnico Mojco Širok. Mesto trenutno praktično nima župana, ampak upravitelja, zato veliko stvari ni najbolje organiziranih. Dolgovi rimske občine znašajo kar 20 milijard evrov!
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V Grčiji se je danes številka beguncev povzpela na več kot 54 tisoč. Gašper Andrinek se je oglasil iz otoka Hios, ki leži v bližini turške obale južno od otoka Lesbos. Na otoku so trije begunski centri, kjer veliko število ljudi prebiva v slabih razmerah. “Center je praktično nastal na nekdanjem odlagališču odpadkov in v hali, kjer so jih predelovali. Kupi smeti so še vedno tam.”
Še med preštevanjem uradnih rezultatov predčasnih srbskih volitev, na katerih je pričakovano zmagal dosedanji premier Vučić, smo se pogovarjali o prihodnji proevropski in proruski usmeritvi te vplivne balkanske države: “Vse skupaj je bilo zelo bizarno, ob 22-ih zvečer še ni bilo nič, ob dveh zjutraj smo izvedeli, da bo strank 7.”
Prihajajoč naravnost z največje kitajske znamenitosti se je v 18. vzporednik oglasil Uroš Lipušček. Z Damjanom Zorcem sta spregovorila o še svežih vtisih z Zidu, pa o praznovanju letošnjega 1. maja – kot ga v zadnjem času doživljajo tamkajšnji delavci v deklarativnem komunizmu in praktičnem turbokapitalizmu. Z enim samim dnevom zamika pa smo slišali kakšne podrobnosti o rezultatih testiranja prvega kitajskega električnega avtomobila.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Afera #PanamaPapers odmeva tudi v Avstriji, od koder se je oglasil Lojze Kos. Tam je ta tema še bolj izpostavljena, pravi, ker Avstrijcem ni tuja. “Avstrija je bila dolga leta zaradi svoje bančne tajnosti pralnica predvsem ruskega mafijskega denarja.”
V 18. vzporednik se je oglasila dopisnica iz Zagreba, Tanja Borčič Bernard.
Naš dopisnik iz Združenih držav Amerike o aktualnem dogajanju, ki ga že dlje časa zaznamujejo predvolilne aktivnosti.
Neveljaven email naslov