Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gost 18. vzporednika iz Londona je bil Tadej Zupančič. Med drugim se je dotaknil tudi škotskega vprašanja in napovedane neodvisnosti.
Škotska nacionalna stranka, ki je na lanskih volitvah postala največja stranka v Škotskem parlamentu, se zavzema za neodvisnost.
Njen voditelj Alex Salmond je napovedal, da bi lahko bil škotski parlament, ki bo izvoljen leta 2016, že tudi parlament neodvisne Škotske. Referendum je previden v letu 2014.
Prejšnji teden se je začelo uradno posvetovanje o referendumskem vprašanju. Za zdaj je predlog samo eden:
“Ali se strinjate, da naj bo Škotska neodvisna država?”
Pri tem se postavlja vprašanje o obsegu neodvisnosti. Salmond razlaga, da bi bila na vrhu države še vedno ostal britanska monarhija, ohranili pa naj bi tudi britanski funt in skupno zunanjo politiko. To pa je tudi vse.
V Angliji z 51 milijoni ljudi (83 % vsega prebivalstva v Veliki Britaniji) jih zanima predvsem, kako bi se delilo dosedanje skupno premoženje. Škotov je le dobrih 5 milijonov. Angleži zahtevajo, da Škoti v primeru ločitve prevzamejo delež dolgov, predvsem pa celoten dolg Royal Bank of Scotland, ki je bila podržavljena z denarjem vseh britanskih, ne le škotskih davkoplačevalcev.
Vloga Škotska banke
Royal Bank of Scotland je bila dolgo ponos Škotske in njen finančni motor. Predstavljala pa naj bi tudi enega izmed finančnih stebrov samostojne Škotske. Zato so težave banke tudi politična tema.
Generalni direktor Royal Bank of Scotland Steven Hester se je pred dnevi odpovedal napovedani letni nagradi v višini milijon funtov. Ogorčeni nad višino nagrade so Hesterja napadli vladni in opozicijski politiki, močan pa je bil tudi pritisk medijev.
Hester se je bonusu odpovedal, saj, kot pravi sam, ne želi postati “izobčenec” kot njegov predhodnik Fred Godwin. Godwinu grozi odvzem viteškega naziva, ki ga je, dobil prav za zasluge za bančništvo.
789 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Gost 18. vzporednika iz Londona je bil Tadej Zupančič. Med drugim se je dotaknil tudi škotskega vprašanja in napovedane neodvisnosti.
Škotska nacionalna stranka, ki je na lanskih volitvah postala največja stranka v Škotskem parlamentu, se zavzema za neodvisnost.
Njen voditelj Alex Salmond je napovedal, da bi lahko bil škotski parlament, ki bo izvoljen leta 2016, že tudi parlament neodvisne Škotske. Referendum je previden v letu 2014.
Prejšnji teden se je začelo uradno posvetovanje o referendumskem vprašanju. Za zdaj je predlog samo eden:
“Ali se strinjate, da naj bo Škotska neodvisna država?”
Pri tem se postavlja vprašanje o obsegu neodvisnosti. Salmond razlaga, da bi bila na vrhu države še vedno ostal britanska monarhija, ohranili pa naj bi tudi britanski funt in skupno zunanjo politiko. To pa je tudi vse.
V Angliji z 51 milijoni ljudi (83 % vsega prebivalstva v Veliki Britaniji) jih zanima predvsem, kako bi se delilo dosedanje skupno premoženje. Škotov je le dobrih 5 milijonov. Angleži zahtevajo, da Škoti v primeru ločitve prevzamejo delež dolgov, predvsem pa celoten dolg Royal Bank of Scotland, ki je bila podržavljena z denarjem vseh britanskih, ne le škotskih davkoplačevalcev.
Vloga Škotska banke
Royal Bank of Scotland je bila dolgo ponos Škotske in njen finančni motor. Predstavljala pa naj bi tudi enega izmed finančnih stebrov samostojne Škotske. Zato so težave banke tudi politična tema.
Generalni direktor Royal Bank of Scotland Steven Hester se je pred dnevi odpovedal napovedani letni nagradi v višini milijon funtov. Ogorčeni nad višino nagrade so Hesterja napadli vladni in opozicijski politiki, močan pa je bil tudi pritisk medijev.
Hester se je bonusu odpovedal, saj, kot pravi sam, ne želi postati “izobčenec” kot njegov predhodnik Fred Godwin. Godwinu grozi odvzem viteškega naziva, ki ga je, dobil prav za zasluge za bančništvo.
V Hamburgu je bilo v času vrha G20 na ulicah ogromno do zob oboroženih policajev, ki so s svojo držo izzvali nasilje.
Pogovor s Karmen Švegl, ki se tokrat oglaša iz Grčije. O begunskih centrih na otokih, pa tudi o razmerah v Turčiji.
V Rusiji te dni odmeva branje razsodbe, procesa proti Čečenom obtoženim umora opozicijskega voditelja Borisa Nemcova. Sodišče sodbe danes ni razglasilo, je pa znano, da jim grozijo celo smrtne obtožbe
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Avstrijska vladajoča koalicija med socialdemokrati in ljudsko stranko je razpadla, zato bodo to jesen v Avstriji izredne parlamentarne volitve. Nobena od strank trenutno na volitvah ne bi dobila večine. Vseeno pa je koalicija pred razpadom strnila vrste in sprejela sveženj integracijskih zakonov, ki med drugim prepoveduje oblačila, ki zakrivajo obraz, vsi priseljenci se bodo morali udeležiti tečajev nemščine in etike, vključeni pa bodo tudi v neplačana javna dela.
Pred 12. leti, ko je Barbara Kužnik odšla v Berlin, smo mislili, da se od nje poslavljamo za kakšna štiri leta, po vseh teh letih pa še nič ne kaže, da se bo kmalu vrnila domov.
Odstop ZDA od Pariškega dogovora je tema, s katero je predsednik Donald Trump spet razburkal svetovno kot domačo javnost. Žal je preveč Američanov tako kot Trump prepričanih, da je globalno segrevanje samo konstrukt znanstvenikov, po drugi strani pa se je ogromno najvidnejših predstavnikov ameriških podjetij, zveznih držav in mest zelo kritično odzvalo na odstop od dogovora. Druga fronta, s katero se že nekaj časa ukvarja predsednik in njegova ekipa, pa je vprašanje vpletanja Rusije v ameriške predsedniške volitve in Trumpova vloga pri tem. Ali ta afera lahko dobi take razsežnosti, da bi se začel predsedniški stolček tresti?
O potici in kaznih za necepljene otroke naš rimski dopisnik Janko Petrovec.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V 18. vzporednik se bo oglasila dopisnica z Bližnjega vzhoda Karmen Švegl
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Iz srca Evrope se vse bolje in močneje občuti, da imajo Francozi pred volitvami velike težave, saj z lučjo pri belem dnevu iščejo politike brez madežev, ki jih “napacajo” nepotizem, klientelizem, egoizem ... Zveni znano? No, v evropski prestolnici se bodo letošnjega marca, ki bo kmalu konec storil, spominjali še po začetku brexita: bo res pomenil začetek konca? Ali konec začetka?
Boštjan Anžin iz Beograda o predsedniški kampanji v Srbiji in nadaljevanju politične krize v Makedoniji.
Polona Fijavž iz Berlina o srečanju Merklove in Trumpa, spremembah na političnem parketu, ki jih je s svojo vrnitvijo v nemško politiko prinesel Martin Schulz in o dresdenski umetniški instalaciji, ki dviga veliko prahu.
V 18. vzporedniku Edvard Žitnik iz New Yorka o manjšemu številu turistov, Obami in Lou Reedu.
V 18. vzporednik se je oglasila dopisnica Nina Kojima, ki se, tako kot večina priseljencev v Veliko Britanijo, trenutno ukvarja predvsem s tem, kakšen bo status njene družine po Brexitu. V zvezi s tem je še veliko nejasnosti, tudi datum začetka pogajanj še ni znan. “Evropejci bodo lahko po Brexitu na Otok prihajali le začasno, pišejo mediji.”
Neveljaven email naslov