Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gost 18. vzporednika iz Londona je bil Tadej Zupančič. Med drugim se je dotaknil tudi škotskega vprašanja in napovedane neodvisnosti.
Škotska nacionalna stranka, ki je na lanskih volitvah postala največja stranka v Škotskem parlamentu, se zavzema za neodvisnost.
Njen voditelj Alex Salmond je napovedal, da bi lahko bil škotski parlament, ki bo izvoljen leta 2016, že tudi parlament neodvisne Škotske. Referendum je previden v letu 2014.
Prejšnji teden se je začelo uradno posvetovanje o referendumskem vprašanju. Za zdaj je predlog samo eden:
“Ali se strinjate, da naj bo Škotska neodvisna država?”
Pri tem se postavlja vprašanje o obsegu neodvisnosti. Salmond razlaga, da bi bila na vrhu države še vedno ostal britanska monarhija, ohranili pa naj bi tudi britanski funt in skupno zunanjo politiko. To pa je tudi vse.
V Angliji z 51 milijoni ljudi (83 % vsega prebivalstva v Veliki Britaniji) jih zanima predvsem, kako bi se delilo dosedanje skupno premoženje. Škotov je le dobrih 5 milijonov. Angleži zahtevajo, da Škoti v primeru ločitve prevzamejo delež dolgov, predvsem pa celoten dolg Royal Bank of Scotland, ki je bila podržavljena z denarjem vseh britanskih, ne le škotskih davkoplačevalcev.
Vloga Škotska banke
Royal Bank of Scotland je bila dolgo ponos Škotske in njen finančni motor. Predstavljala pa naj bi tudi enega izmed finančnih stebrov samostojne Škotske. Zato so težave banke tudi politična tema.
Generalni direktor Royal Bank of Scotland Steven Hester se je pred dnevi odpovedal napovedani letni nagradi v višini milijon funtov. Ogorčeni nad višino nagrade so Hesterja napadli vladni in opozicijski politiki, močan pa je bil tudi pritisk medijev.
Hester se je bonusu odpovedal, saj, kot pravi sam, ne želi postati “izobčenec” kot njegov predhodnik Fred Godwin. Godwinu grozi odvzem viteškega naziva, ki ga je, dobil prav za zasluge za bančništvo.
796 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Gost 18. vzporednika iz Londona je bil Tadej Zupančič. Med drugim se je dotaknil tudi škotskega vprašanja in napovedane neodvisnosti.
Škotska nacionalna stranka, ki je na lanskih volitvah postala največja stranka v Škotskem parlamentu, se zavzema za neodvisnost.
Njen voditelj Alex Salmond je napovedal, da bi lahko bil škotski parlament, ki bo izvoljen leta 2016, že tudi parlament neodvisne Škotske. Referendum je previden v letu 2014.
Prejšnji teden se je začelo uradno posvetovanje o referendumskem vprašanju. Za zdaj je predlog samo eden:
“Ali se strinjate, da naj bo Škotska neodvisna država?”
Pri tem se postavlja vprašanje o obsegu neodvisnosti. Salmond razlaga, da bi bila na vrhu države še vedno ostal britanska monarhija, ohranili pa naj bi tudi britanski funt in skupno zunanjo politiko. To pa je tudi vse.
V Angliji z 51 milijoni ljudi (83 % vsega prebivalstva v Veliki Britaniji) jih zanima predvsem, kako bi se delilo dosedanje skupno premoženje. Škotov je le dobrih 5 milijonov. Angleži zahtevajo, da Škoti v primeru ločitve prevzamejo delež dolgov, predvsem pa celoten dolg Royal Bank of Scotland, ki je bila podržavljena z denarjem vseh britanskih, ne le škotskih davkoplačevalcev.
Vloga Škotska banke
Royal Bank of Scotland je bila dolgo ponos Škotske in njen finančni motor. Predstavljala pa naj bi tudi enega izmed finančnih stebrov samostojne Škotske. Zato so težave banke tudi politična tema.
Generalni direktor Royal Bank of Scotland Steven Hester se je pred dnevi odpovedal napovedani letni nagradi v višini milijon funtov. Ogorčeni nad višino nagrade so Hesterja napadli vladni in opozicijski politiki, močan pa je bil tudi pritisk medijev.
Hester se je bonusu odpovedal, saj, kot pravi sam, ne želi postati “izobčenec” kot njegov predhodnik Fred Godwin. Godwinu grozi odvzem viteškega naziva, ki ga je, dobil prav za zasluge za bančništvo.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Mojca Širok o delu najmlajšega italijanskega premierja, o tem, da Rimu vlada mafija in o kandidaturi Rima za Olimpijske igre.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Pogovor z beograjsko dopisnico Marto Razboršek o aktualnem dogajanju v Srbiji, med drugim tudi o odzivih na vrnitev Vojislava Šešlja v državo.
Odnosi med Izraelci in Palestinci se v zadnjih tednih vnovič slabšajo, kolikor je sobivanje enih in drugih sploh lahko še slabše. Z našo dopisnico tudi o tunizijskih predsedniških volitvah, ki dajejo vtis zaključenega prehoda v novo normalnost v državi po revoluciji, in seveda o vedno novih ekscentričnih odklonih turškega predsednika.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V Nemčiji bodo obeležili 25-letnico padca berlinskega zidu. Obdobja velikih upov se bodo spomnili v dobi, ko se zgodovina, kljub nekaterim drugačnim napovedim, nikakor ni končala. Nasprotno. Konflikti po svetu trajajo praktično vseskozi, najbolj nevralgična točka pa je prav gotovo Bližnji vzhod. In na tamkajšnja bojišča v zadnjih tednih odhajajo v Nemčiji živeči Kurdi in skrajni islamisti. O današnji Nemčiji – v pogovoru z našo berlinsko dopisnico Polono Fijavž.
New York se je pred kratkim soočil s prvim primerom ebole, kar je vsaj v delu medijev in javnosti povzročilo precejšnjo paniko.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V pogovoru z našim sodelavcem v Pekingu Urošem Lipuščkom razpravljamo o smogu, ki duši kitajsko prestolnico. Več tudi o tem, da se je v Pekingu začelo redno letno zasedanje centralnega komiteja kitajske komunistične partije, ki se namerava tokrat uperiti v boj proti korupciji. Pozornost odmerjamo tudi protestom v Hong Kongu in temu, kakšen je njihov vpliv na družbo in gospodarstvo v regiji.
Matjaž Trošt o novi belgijski vladi, imenovanju Evropske komisije in aktualnem dogajanju v Bruslju.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V pogovoru z našo italijansko dopisnico o aktualnih političnih razmerah v sosednji državi, dvotedenski sinodi o družini, ki te dni poteka v Vatikanu, govor je tudi o problematiki priseljevanja in beguncev v Italiji, ki se po uvedbi operacije Mare Nostrum po mnenju naše dopisnice izboljšuje.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Če lahko še mogoče tole dodate k opisu: Ameriška zmaga na košarkarskem svetovnem prvenstvu v Španiji pa se je znašla na tretji strani levo spodaj športne priloge New York Timesa, kar je seveda samo potrdilo občutke, da prvenstvo ni bila velika športna zgodba. “Ni imela čustvenega naboja, ki pritegne množice, o košarki tokrat ljudje niso govorili v lokalih pod televizijskimi ekrani, prenosi so sicer bili tako kot še številni drugi, vendar Španija se Američanov preprosto ni dotaknila.”
V 18. vzporedniku pokličemo na sotočje Save in Donave. Nejc Jemec se je z dopisnico Marto Razboršek pogovarjal o aktualnih temah v Srbiji in na Balkanu.
Neveljaven email naslov