Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kot je poročal dopisnik iz Berlina Boštjan Anžin, v Nemčiji še vedno buri duhove nekdanji predsednik Christian Wulff, ki je bil prisiljen odstopiti zaradi korupcije. Dobival bo namreč častno rento v vrednosti skoraj 200.000 evrov na leto, pripadajo pa mu tudi tajnica, šofer in pisarna. to pomeni še dodatnih 280.ooo evrov.
Res gre za privilegije, ki so ga bili deležni tudi drugi predsedniki, vendar pa v primeru Wulffa to marsikomu zdi pretirano. S položaja je namreč odstopil zaradi korupcije, čeprav še vedno zavrača vsakršno krivdo. Če bi se privilegijem odpovedal, bi bilo to na nek način priznanje krivde. Tožilstvo se z njegovimi povezavami z uglednimi poslovneži ukvarja še naprej. Predvsem jih zanimajo domnevne povratne usluge. Najbolj sporno pa je, da bi Christian Wulff tudi v primeru, da bi pristal v zaporu, častno rento dobival še naprej.
Nemčija bo tako 18. marca dobila novega predsednika. Najverjetneje bo izvoljen Joachim Gauck, ki je kandidiral že v prejšnjem mandatu, vendar so bili kanclerka Merklova in liberalci odločno proti. Če bi takrat potekale neposredne volitve, bi bil Gauck brez dvoma izvoljen. Potem ko se je koalicija z Wulffom opekla, pa je bila kanclerka prisiljena poklekniti in privoliti v podporo kandidatu, ki ga je enkrat že zavrnila.
Zgovorne raziskave
V raziskavi o vzgoji otrok v Nemčiji ugotavljajo, da polovica staršev, največkrat iz obupa in nemoči, še vedno pretepa otroke. Raziskava o nemškem izobraževalnem sistemu pa kaže, da je uspeh otrok v šolah prepogosto odvisen od socialnega okolja otrok (še posebej na jugu države).
Z osupljivimi podatki je presenetila raziskava, po katerih Nemci zavržejo kar 11 milijonov ton prehranskih izdelkov, ki so vsaj delno še uporabni. Preračunano – gre za hrano v vrednosti 21.5 milijard evrov. To pomeni 235 evrov vsako leto na prebivalca. Med zavrženo hrano je največ sadja in zelenjave.
Proizvajalci zagotavljajo, da so živila s pretečenim rokom trajanja po navadi uporabna veliko dlje in jih ni treba zavreči že dan po izteku veljavnosti. Res je, da poteka kar nekaj akcij, s katerimi želijo zbuditi potrošniško zavest, da naj slednji vendarle kupujejo nekoliko bolj odgovorno in premišljeno, vendar pa je tega bistveno premalo.
796 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Kot je poročal dopisnik iz Berlina Boštjan Anžin, v Nemčiji še vedno buri duhove nekdanji predsednik Christian Wulff, ki je bil prisiljen odstopiti zaradi korupcije. Dobival bo namreč častno rento v vrednosti skoraj 200.000 evrov na leto, pripadajo pa mu tudi tajnica, šofer in pisarna. to pomeni še dodatnih 280.ooo evrov.
Res gre za privilegije, ki so ga bili deležni tudi drugi predsedniki, vendar pa v primeru Wulffa to marsikomu zdi pretirano. S položaja je namreč odstopil zaradi korupcije, čeprav še vedno zavrača vsakršno krivdo. Če bi se privilegijem odpovedal, bi bilo to na nek način priznanje krivde. Tožilstvo se z njegovimi povezavami z uglednimi poslovneži ukvarja še naprej. Predvsem jih zanimajo domnevne povratne usluge. Najbolj sporno pa je, da bi Christian Wulff tudi v primeru, da bi pristal v zaporu, častno rento dobival še naprej.
Nemčija bo tako 18. marca dobila novega predsednika. Najverjetneje bo izvoljen Joachim Gauck, ki je kandidiral že v prejšnjem mandatu, vendar so bili kanclerka Merklova in liberalci odločno proti. Če bi takrat potekale neposredne volitve, bi bil Gauck brez dvoma izvoljen. Potem ko se je koalicija z Wulffom opekla, pa je bila kanclerka prisiljena poklekniti in privoliti v podporo kandidatu, ki ga je enkrat že zavrnila.
Zgovorne raziskave
V raziskavi o vzgoji otrok v Nemčiji ugotavljajo, da polovica staršev, največkrat iz obupa in nemoči, še vedno pretepa otroke. Raziskava o nemškem izobraževalnem sistemu pa kaže, da je uspeh otrok v šolah prepogosto odvisen od socialnega okolja otrok (še posebej na jugu države).
Z osupljivimi podatki je presenetila raziskava, po katerih Nemci zavržejo kar 11 milijonov ton prehranskih izdelkov, ki so vsaj delno še uporabni. Preračunano – gre za hrano v vrednosti 21.5 milijard evrov. To pomeni 235 evrov vsako leto na prebivalca. Med zavrženo hrano je največ sadja in zelenjave.
Proizvajalci zagotavljajo, da so živila s pretečenim rokom trajanja po navadi uporabna veliko dlje in jih ni treba zavreči že dan po izteku veljavnosti. Res je, da poteka kar nekaj akcij, s katerimi želijo zbuditi potrošniško zavest, da naj slednji vendarle kupujejo nekoliko bolj odgovorno in premišljeno, vendar pa je tega bistveno premalo.
V 18. vzporednik smo poklicali Boštjana Anžina, ki se mudi v protestnem vrvežu sredi Beograda.
Uroš Lipušček o prizemljitvi letal Boeing 737: "Ta letala so prizemljena v Singapurju, Avstraliji, Indiji ... tudi na Kitajskem, kjer pravijo, da gre za začasen ukrep. Tem letalom bodo spet dovolili leteti, ko bodo jasni vzroki obeh letalskih nesreč." Uroš Lipušček je spregovoril še o Huaweju - Američani naj bi podjetje obtožili, da ta v nove telefone vgrajuje vohunsko opremo.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic. Tokrat je Damjan Zorc poklical v Rim Janka Petrovca.
Novice in sveže zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. Tokrat smo v prestolnico Moskve poklicali Vlasto Jeseničnik, ki poroča o tem, da se je v zadnjih mesecih priljubljenost ruskega predsednika Vladimirja Putina precej zmanjšala. Ljudje so nezadovoljni predvsem zaradi povišanja upokojitvene starosti.
Truplo v zmrzovalniku, žigosanje z vžigalnikom in blokada jadranske magistrale. V 18. vzporednik se je iz Zagreba oglasila Tanja Borčić Bernard.
Iz Avstrije se je oglasila dopisnica Petra Kos Gnamuš, ki spremlja tudi avstrijsko zimsko turistično sezono: "Veliko turistov se je zaradi obilnih snežnih padavin ustrašilo zaprtih cest, zato avstrijski turizem pozimi najbrž ne bo dosegel pričakovanih rekordnih številk."
Adrijan Bakič iz Londona o neodločnem odločanju o morebitni odločitvi o izhodu Velike Britanije iz Evropske unije.
Pomembne in zanimive zgodbe, ki so ta teden odmevale v Nemčiji, pa še niso utegnile priti do naših ušes. Polona Fijavž o nemškem srednjem razredu, priseljevanju in omejitvah hitrosti na nemških avtocestah.
Karmen Švegl o volitvah v Turčiji in Izraelu, položaju žensk v Savdski Arabiji, homofobiji v Egiptu ter strahu sirskih Kurdov.
Naš dopisnik Edvard Žitnik poroča o aktualnih zgodbah, ki so pretekli teden odmevale v ZDA in posledično po vsem svetu:
Janko Petrovec iz Italije o socialnih ukrepih italijanske vlade, Salviniju in Evropi, Bannonovi politični šoli in kaosu s smetmi ter avtobusi v Rimu.
Dopisnik Boštjan Anžin iz Beograda je poročal o novoletnem rajanju, protestih, eksodusu, grožnji Velike Albanije in onesnaženosti zraka.
Sredi božičnega razpoloženja v večkrat nagrajeni adventni hrvaški prestolnici se je oglasila dopisnica Tanja Borčič Bernard in opozorila na neizogibno vohunsko afero, ki tare politični vrh, in zgražanje navadnih državljanov nad nesposobnostjo oziroma neopravilnostjo sodstva, tudi ko gre za vnebovpijoče primere zločinov, ki jih posnamejo varnostne kamere.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic. Tokrat se iz Pekinga oglasi Uroš Lipušček.
V Moskvo smo poklicali dopisnico Vlasto Jeseničnik.
Z Dunaja se je oglasila Petra Kos Gnamuš, ki poroča o težavah tednika slovenske manjšine v Avstriji.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Poklicali smo dopisnico iz Bližnjega Vzhoda Karmen Švegelj.
Boštjan Anžin se oglaša iz Beograda, kjer je na obisku avstrijski kancler Kurz, ki skuša rešiti konflikt med Beogradom in Prištino. Sicer v Beogradu čakajo na prižig lučk, ki bi moral biti že 3. 11.
Damjan Zorc je tokrat poklical v Združene države Amerike, od koder se je oglasil naš dopisnik Edvard Žitnik. Pogovarjala sta se o tem, kako noč čarovnic čedalje bolj postaja zgolj in samo potrošniški praznik, ki se vztrajno širi tudi v Slovenijo, o razstavi jugoslovanskega modernizma v New Yorku ter o vmesnih volitvah, ki z zelo razgreto kampanjo zaznamujejo trenutno politično razpoloženje v ZDA.
Neveljaven email naslov