Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kot je poročal dopisnik iz Berlina Boštjan Anžin, v Nemčiji še vedno buri duhove nekdanji predsednik Christian Wulff, ki je bil prisiljen odstopiti zaradi korupcije. Dobival bo namreč častno rento v vrednosti skoraj 200.000 evrov na leto, pripadajo pa mu tudi tajnica, šofer in pisarna. to pomeni še dodatnih 280.ooo evrov.
Res gre za privilegije, ki so ga bili deležni tudi drugi predsedniki, vendar pa v primeru Wulffa to marsikomu zdi pretirano. S položaja je namreč odstopil zaradi korupcije, čeprav še vedno zavrača vsakršno krivdo. Če bi se privilegijem odpovedal, bi bilo to na nek način priznanje krivde. Tožilstvo se z njegovimi povezavami z uglednimi poslovneži ukvarja še naprej. Predvsem jih zanimajo domnevne povratne usluge. Najbolj sporno pa je, da bi Christian Wulff tudi v primeru, da bi pristal v zaporu, častno rento dobival še naprej.
Nemčija bo tako 18. marca dobila novega predsednika. Najverjetneje bo izvoljen Joachim Gauck, ki je kandidiral že v prejšnjem mandatu, vendar so bili kanclerka Merklova in liberalci odločno proti. Če bi takrat potekale neposredne volitve, bi bil Gauck brez dvoma izvoljen. Potem ko se je koalicija z Wulffom opekla, pa je bila kanclerka prisiljena poklekniti in privoliti v podporo kandidatu, ki ga je enkrat že zavrnila.
Zgovorne raziskave
V raziskavi o vzgoji otrok v Nemčiji ugotavljajo, da polovica staršev, največkrat iz obupa in nemoči, še vedno pretepa otroke. Raziskava o nemškem izobraževalnem sistemu pa kaže, da je uspeh otrok v šolah prepogosto odvisen od socialnega okolja otrok (še posebej na jugu države).
Z osupljivimi podatki je presenetila raziskava, po katerih Nemci zavržejo kar 11 milijonov ton prehranskih izdelkov, ki so vsaj delno še uporabni. Preračunano – gre za hrano v vrednosti 21.5 milijard evrov. To pomeni 235 evrov vsako leto na prebivalca. Med zavrženo hrano je največ sadja in zelenjave.
Proizvajalci zagotavljajo, da so živila s pretečenim rokom trajanja po navadi uporabna veliko dlje in jih ni treba zavreči že dan po izteku veljavnosti. Res je, da poteka kar nekaj akcij, s katerimi želijo zbuditi potrošniško zavest, da naj slednji vendarle kupujejo nekoliko bolj odgovorno in premišljeno, vendar pa je tega bistveno premalo.
796 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Kot je poročal dopisnik iz Berlina Boštjan Anžin, v Nemčiji še vedno buri duhove nekdanji predsednik Christian Wulff, ki je bil prisiljen odstopiti zaradi korupcije. Dobival bo namreč častno rento v vrednosti skoraj 200.000 evrov na leto, pripadajo pa mu tudi tajnica, šofer in pisarna. to pomeni še dodatnih 280.ooo evrov.
Res gre za privilegije, ki so ga bili deležni tudi drugi predsedniki, vendar pa v primeru Wulffa to marsikomu zdi pretirano. S položaja je namreč odstopil zaradi korupcije, čeprav še vedno zavrača vsakršno krivdo. Če bi se privilegijem odpovedal, bi bilo to na nek način priznanje krivde. Tožilstvo se z njegovimi povezavami z uglednimi poslovneži ukvarja še naprej. Predvsem jih zanimajo domnevne povratne usluge. Najbolj sporno pa je, da bi Christian Wulff tudi v primeru, da bi pristal v zaporu, častno rento dobival še naprej.
Nemčija bo tako 18. marca dobila novega predsednika. Najverjetneje bo izvoljen Joachim Gauck, ki je kandidiral že v prejšnjem mandatu, vendar so bili kanclerka Merklova in liberalci odločno proti. Če bi takrat potekale neposredne volitve, bi bil Gauck brez dvoma izvoljen. Potem ko se je koalicija z Wulffom opekla, pa je bila kanclerka prisiljena poklekniti in privoliti v podporo kandidatu, ki ga je enkrat že zavrnila.
Zgovorne raziskave
V raziskavi o vzgoji otrok v Nemčiji ugotavljajo, da polovica staršev, največkrat iz obupa in nemoči, še vedno pretepa otroke. Raziskava o nemškem izobraževalnem sistemu pa kaže, da je uspeh otrok v šolah prepogosto odvisen od socialnega okolja otrok (še posebej na jugu države).
Z osupljivimi podatki je presenetila raziskava, po katerih Nemci zavržejo kar 11 milijonov ton prehranskih izdelkov, ki so vsaj delno še uporabni. Preračunano – gre za hrano v vrednosti 21.5 milijard evrov. To pomeni 235 evrov vsako leto na prebivalca. Med zavrženo hrano je največ sadja in zelenjave.
Proizvajalci zagotavljajo, da so živila s pretečenim rokom trajanja po navadi uporabna veliko dlje in jih ni treba zavreči že dan po izteku veljavnosti. Res je, da poteka kar nekaj akcij, s katerimi želijo zbuditi potrošniško zavest, da naj slednji vendarle kupujejo nekoliko bolj odgovorno in premišljeno, vendar pa je tega bistveno premalo.
Dopisnica Polona Fijavž o vlogi Nemčije pri reševanju rusko-ukrajinskega spora, stiskah beguncev na belorusko-poljski meji in spremembah nove nemške vlade v koalicijski pogodbi.
Nedavno pridobljen naziv Evropske prestolnice kulture, rekordne razsežnosti epidemije in nadaljevanje sage Đoković. Vse to so bili razlogi, da smo tokrat v Srbijo poklicali dopisnika z Balkana Boštjana Anžina.
Francosko predsedovanje Svetu Evropske unije, prevzeli so ga od Slovenije, naj bi zaznamovala predvsem vprašanja evropske strateške suverenosti, upravljanja migracij, gospodarske rasti, usklajena s podnebnimi cilji z in seveda s covidom-19. S predstavitve francoskega predsedovanja iz Pariza se oglaša Igor Jurič.
Z Jankom Petrovcem iz Rima o osrednjih božičnih praznovanjih, političnem usklajevanju o novem predsedniku države in sezoni na italijanskih smučiščih.
V 18. vzporedniku razmišljamo o grožnji novega spopada v Evropi. Rusija je namreč z namestitvijo velikega števila vojakov in opreme ob ukrajinski meji sprožila ostre odzive držav članic Nata. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, kako resna je možnost spopadov, s kakšnimi pritiski se spopada ruska opozicija in kakšni so odzivi na nagrado Saharova, ki jo je letos prejel Aleksej Navalni. Pogledamo pa tudi na politično problematični Severni Kavkaz in na tamkajšnjo razvijajočo se turistično industrijo.
Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o epidemioloških ukrepih ob božiču, obveznem cepljenju, novi vladi in politični zapuščini Sebastiana Kurza.
Karmen Švegl z Bližnjega vzhoda o možnih izidih obnovljenih mednarodnih pogajanj o iranskih jedrskih ambicijah, izraelskih opozorilih o vojaškem napadu na iranske jedrske objekte in begunski krizi v Belorusiji.
Tanja Borčič Bernard se je javila iz Zagreba, kjer so preteklo soboto potekali najbolj množični protesti proti covidnim ukrepom. Izpostavlja tudi politične pritiske na novinarje in nezaupanje v politiko in pravosodje.
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž se odpravljamo na trenutno največje evropsko krizno žarišče - migrantsko pot, ki iz Belorusije preko Poljske vodi proti centralni Evropi.
V 18. vzporedniku pogledujemo proti Balkanu, ki se ponovno sooča z družbeno-političnimi pretresi, ki bi lahko zamajali stabilnost držav v regiji. V Srbiji, Romuniji in Bolgariji se soočajo s hudim valom okužb, zaradi kritičnih razmer je Bolgarija celo zaprosila za pomoč EU. V Makedoniji se vlada po porazu socialdemokratov na lokalnih volitvah sooča z nezaupnico. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom pa razmišljamo tudi o razmerah v Bosni in Hercegovini, ki ji po opozorilih številnih svetovnih diplomatov grozi celo razpad. Zaradi pritiskov voditeljev bosanskih Srbov se je ponovno znašla pred vprašanjem, kako naprej.
Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o volitvah, podnebni konferenci COP26, načrtovanih svežnjih vlaganj v socialo in okoljske prilagoditve, reformah policije in negotovem trgu delovne sile.
Pred začetkom podnebne konference COP26 v Glasgowu smo poklicali naše dopisnice in dopisnike.
Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o (ne)zaupanju v javnomnenjske raziskave po korupcijski aferi, razgretem političnem prizorišču in uvajanju novih ukrepov za zajezitev okužb s koronavirusom.
Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o pomenu neodvisnega časnika Nova Gazeta, vplivu nove zasedbe v dumi na svobodo izražanja, rekordih števila umrlih za covidom-19 in regiji Amur.
Ali bodo obljube evropskih voditeljev na Balkan prinesle kaj več optimizma glede pridruževanja EU, katere države so z njimi zadovoljne in katere ne?
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o barvni kombinaciji nove koalicije, želji po spremembah med mladimi in referendumu o stanovanjski politiki.
V Italiji so v ospredju gospodarske teme. Od ukinitve letalskega prevoznika Alitalia in ustanovitve nove letalske družbe pa do uveljavljanja pogoja PCT.
Po turistični sezoni se odpravljamo na Hrvaško. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard se učeno sprašujemo, kakšni so rezultati letošnjega poletja in kako bodo vplivali na pobiranje gospodarstva.
Dopisnik Andrej Stopar o čustvenem odnosu Američanov do tragedije 11. 9., posledicah napada na dvojčka, učinkih dvajsetletne vojne proti terorizmu v Afganistanu in orkanu Ida.
Kako se Evropska unija spopada z vprašanje afganistanskih prebežnikov, na kakšne načine jim (ne) misli pomagati in kje v Evropi rastejo nove ograje na mejah?
Neveljaven email naslov