Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Egiptovska prestolnica je bila nekdaj močno turistično oblegana, zdaj pa je obiskovalcev celo do 70 % manj. Posebne gneče ni niti pri znamenitih piramidah v Gizi. Karmen Švegl razlaga, da si jih je zdaj mogoče ogledati v miru in brez dolgotrajnega čakanja.
To utegne biti tudi zadnja priložnost za njihov ogled. Razkazovanje piramid je v nasprotju z verskim prepričanjem, zato naj bi jih prekrili. V Kairu je sicer normalen popoldanski prometni vrvež, vendar je turistov zelo malo. Zapustili so ga tudi številni poslovneži in študenti in nič več ni tako, kot je bilo prej.
Čeprav policisti dobro nadzorujejo Kairo, so v nekaterih soseskah izgredi. Bolj nevarno pa je potovanje po puščavi, na poteh od Luxorja do Hurgade, kjer je turistov več. Zgodilo se je, da so nezadovoljni domačini ustavili in zajeli konvoj avtobusov, med njimi tudi slovenske turiste, v prepričanju, da bodo tako prisilili vlado, naj ukrepa in jim znova priskrbi poceni plin.
Nekaj drugačnih in bolj dramatičnih ugrabitev pa je bilo na turistično dobro obleganem Sinajskem polotoku, kjer so priljubljena letovišča kot denimo Sharm el Sheikh. Zemlja, na kateri so zgradili letovišča, zadnja desetletja pa je tam posle nadzirala Mubarakova vlada, je bila namreč v lasti beduinov. Zdaj pa ti zahtevajo, naj jim zemljo vrnejo in spustijo na svobodo beduine, ki so v zaporih.
Taborišče mednarodnih opazovalcev, ki skrbijo za mir na Sinaju že od sklenitve mirovnega sporazuma med Egiptom in Izraelom, so protestno obkolili. Zavzeli so tudi nekatera letovišča in nekaj dni zadrževali turiste. Za zdaj se kaj hujšega še ni zgodilo, vendar pa so beduini oboroženi in grozijo z bombnimi napadi, če država ne bo vrnila njihove zemlje in spustila iz zaporov pripadnike njihovih plemen.
To pa za sodobni turizem prav gotovo ni dobra popotnica.
796 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Egiptovska prestolnica je bila nekdaj močno turistično oblegana, zdaj pa je obiskovalcev celo do 70 % manj. Posebne gneče ni niti pri znamenitih piramidah v Gizi. Karmen Švegl razlaga, da si jih je zdaj mogoče ogledati v miru in brez dolgotrajnega čakanja.
To utegne biti tudi zadnja priložnost za njihov ogled. Razkazovanje piramid je v nasprotju z verskim prepričanjem, zato naj bi jih prekrili. V Kairu je sicer normalen popoldanski prometni vrvež, vendar je turistov zelo malo. Zapustili so ga tudi številni poslovneži in študenti in nič več ni tako, kot je bilo prej.
Čeprav policisti dobro nadzorujejo Kairo, so v nekaterih soseskah izgredi. Bolj nevarno pa je potovanje po puščavi, na poteh od Luxorja do Hurgade, kjer je turistov več. Zgodilo se je, da so nezadovoljni domačini ustavili in zajeli konvoj avtobusov, med njimi tudi slovenske turiste, v prepričanju, da bodo tako prisilili vlado, naj ukrepa in jim znova priskrbi poceni plin.
Nekaj drugačnih in bolj dramatičnih ugrabitev pa je bilo na turistično dobro obleganem Sinajskem polotoku, kjer so priljubljena letovišča kot denimo Sharm el Sheikh. Zemlja, na kateri so zgradili letovišča, zadnja desetletja pa je tam posle nadzirala Mubarakova vlada, je bila namreč v lasti beduinov. Zdaj pa ti zahtevajo, naj jim zemljo vrnejo in spustijo na svobodo beduine, ki so v zaporih.
Taborišče mednarodnih opazovalcev, ki skrbijo za mir na Sinaju že od sklenitve mirovnega sporazuma med Egiptom in Izraelom, so protestno obkolili. Zavzeli so tudi nekatera letovišča in nekaj dni zadrževali turiste. Za zdaj se kaj hujšega še ni zgodilo, vendar pa so beduini oboroženi in grozijo z bombnimi napadi, če država ne bo vrnila njihove zemlje in spustila iz zaporov pripadnike njihovih plemen.
To pa za sodobni turizem prav gotovo ni dobra popotnica.
V 18. vzporedniku pod drobnogled jemljemo dogajanje na Bližnjem vzhodu. V regiji, kjer so pretresi in spremembe že leta edina stalnica, je tudi ta teden bilo nekaj pomembnih premikov - pa tudi zastojev, denimo v Sueškem prekopu. Z našo bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o rezultatih že četrtih parlamentarnih volitev v Izraelu v manj kot dveh letih, izstopu Turčije iz carigrajske konvencije, Erdoganovih zahtevah po prepovedi opozicijske stranke in novem poskusu ustavitve spopadov v Jemnu. Opišemo pa tudi pot posameznika do cepljenja v Dubaju.
Petra Kos Gnamuš o sporočilih protestnikov, odzivih vlade, o poteku cepljenja, pa tudi o volilnih uspehih koroških Slovencev na lokalnih volitvah in razpoloženju med Avstrijci po enem letu epidemije.
Bruseljska dopisnica Mojca Širok o projektu skupnega nakupa cepiv proti covidu-19, cepilnih potnih listih, novih razmerjih na evropski politični desnici in o zdajšnji podobi Slovenije v Bruslju.
Polona Fijavž o nemških šolah v obdobju koronavirusa, ukrepih, cepivih in cepljenju ter o tem, kaj o Sloveniji v zadnjem času poročajo nemški mediji.
Zagrebška dopisnica Tanja Borčič Bernard o aferah, ki spremljajo hrvaški načrt za cepljenje, o obetih turistične sezone in burni kampanji za lokalne volitve zaznamovani z epidemijo in popotresno obnovo.
Kakšno je vzdušje na Kosovu pred volitvami in kdo ima največ možnosti za zmago? Zakaj je Srbija med najuspešnejšimi državami na svetu po številu cepljenih proti covidu-19?
Rimski dopisnik Janko Petrovec o tem, kakšno koalicijo bi Draghi lahko zbral v novi vladi, kako se italijanski politični sistem odziva na pogoste krize ter o gospodarskih in socialnih posledicah epidemije.
Bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl o urejanju odnosov med Združenimi državami in Iranom po izvolitvi novega ameriškega predsednika ter posledicah arabske pomladi.
V Washingtonu je v sredo prisegel novi predsednik Joe Biden. Kakšna so njegova prva sporočila in poteze ter kakšna so nova razmerja moči v senatu in kongresu?
Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o vzrokih za razlike pravega števila smrtnih žrtev epidemije, o pripravah na letošnje parlamentarne volitve in o napovedanih spremembah ustave v nemirni Belorusiji.
Z bruseljskim dopisnikom Igorjem Juričem se sprašujemo, v kakšni formi Evropska unija vstopa v leto 2021, o težavah s cepljenjem in o odzivih evropskih voditeljev na vdor Trumpovih podpornikov v ameriški kongres.
Kako se v Nemčiji odločajo za sprejemanje ukrepov za zajezitev širitve koronavirusa in kako so med epidemijo ohranili odprte šole?
Z našo dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo, kako mesec dni po terorističnem napadu okreva avstrijska prestolnica ter kakšne so njihove izkušnje z množičnim testiranjem prebivalstva.
Tudi na Hrvaškem je drugi val epidemije v polnem zamahu, v zadnjem tednu so poročali o novih rekordih v številu okuženih in umrlih v enem dnevu.
Dijaki protestirajo proti zaprtju srednjih šol, turistični delavci se bojijo za zimsko smučarsko sezono, papež Frančišek razburja cerkveno javnost z izjavami o istospolnih zvezah in migrantih, oglaša se Janko Petrovec.
Bližnjemu vzhodu po nedavnih potezah odhajajočega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal umik velikega dela ameriških vojakov iz Iraka in Afganistana ter menda celo razmišljal o napadu na iranske jedrske zmogljivosti, grozi novo obdobje nestabilnosti. Z našo dopisnico Karmen Švegl razmišljamo, kakšna bo Trumpova zapuščina na Bližnjem vzhodu, kako bodo razmerja moči spremenile napovedane politike Joeja Bidna ter kako trdna je prekinitev ognja v Gorskem Karabahu, ki jo bosta nadzorovali Rusija in Turčija.
Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o novicah in zgodbah, ki v tem času zaznamujejo tudi Balkan. Kako je z oblikovanjem nove vlade v Črni gori in kakšni so sklepi po spletnem vrhu berlinskega procesa?
Dopisnik iz Združenih držav Amerike Andrej Stopar sporoča, da so tesni rezultati na volitvah za ameriškega predsednika presenetili. Tam pravijo, da ima za zdaj Joe Biden širšo pot do zmage, Donald Trump pa ožjo.
Poleg dejstva, da se v Rusiji od začetka oktobra število odkritih primerov strmo povečuje, se je država v zadnjih mesecih zapletla v dva nova konflikta, v katerih ima veliko vlogo.
Z bruseljsko dopisnico Mojco Širok razmišljamo o usklajenosti odzivov držav članic EU, o tem, kako bodo novi rekordi števila okužb vplivali na gospodarstvo in o zatikanjih med pogajanji EU in Združenega kraljestva.
Neveljaven email naslov