Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Naša dopisnica Karmen Švegl se tokrat javlja iz Bejruta v Libanonu.
"Pripadniki Islamske države se skušajo prikupiti lokalnemu prebivalstvu, razdeljujejo nafto za kurjavo, kar ljudje res potrebujejo v tem času."
Zdaj je v Libanon menda prispelo tisto ‘naše’ neurje … Mi smo se ekstenzivno pripravljali s številnimi rdečimi alarmi, kako je bilo v Libanonu?
“Tukaj se ne pripravijo najbolje na različne vodne ujme in tako je bilo tudi tokrat. Država se že na splošno sooča s pomanjkanjem elektrike, tudi zato, ker je toliko sirskih beguncev. En dan smo bili kar devet ur brez elektrike. To je bil velik problem, saj se tukaj skoraj vsi ogrevajo izključno z električno energijo, tako da nas je pošteno zeblo zadnje dni.”
Dejstvo je, da Islamska država nadzoruje predele Arsala – mesta na meji, kamor si nihče več ne upa, niti libanonske varnostne sile.
“Zunaj mesta so nadzorne točke, od koder tudi nikogar ne spuščajo v Arsal. Pripadniki Islamske države se seveda skušajo prikupiti lokalnemu prebivalstvu, razdeljujejo nafto za kurjavo, kar ljudje res potrebujejo v tem času.”
Poleg tega skušajo razdeliti tudi hrano, dokopali so se celo do pošiljke pomoči Združenih narodov in potem na te škatle odtisnili svoje štampiljke. “Tako skušajo manipulirati javno mnenje v teh krajih, kjer libanonska država zelo slabo skrbi za tamkajšnje prebivalce in begunce. Zato ima Islamska država tudi kar nekaj podpore v Libanonu.”
Pa še nekoliko “lahkotnejša” tema o fotografiji libanonske in izraelske misice, ki je sprožila številne odzive.
“Kar nekaj časa je trajalo, da se je ta vihar polegel. Pa vendar je bila ta fotografija glavna tema v Libanonu kar nekaj tednov. Nanjo so se vsuli številni očitki, češ da je izdajalka, da ne bi smela biti v bližini Izraelke. Morala se je zelo opravičevati, preden si je upala vrniti v domovino, kjer se kar deževale kritike.”
Libanon ima težko zgodovino, ko je del države sodeloval z Izraelom v državljanski vojni. To je nek sramoten del zgodovine, ki je ne želijo pogrevati.
796 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Naša dopisnica Karmen Švegl se tokrat javlja iz Bejruta v Libanonu.
"Pripadniki Islamske države se skušajo prikupiti lokalnemu prebivalstvu, razdeljujejo nafto za kurjavo, kar ljudje res potrebujejo v tem času."
Zdaj je v Libanon menda prispelo tisto ‘naše’ neurje … Mi smo se ekstenzivno pripravljali s številnimi rdečimi alarmi, kako je bilo v Libanonu?
“Tukaj se ne pripravijo najbolje na različne vodne ujme in tako je bilo tudi tokrat. Država se že na splošno sooča s pomanjkanjem elektrike, tudi zato, ker je toliko sirskih beguncev. En dan smo bili kar devet ur brez elektrike. To je bil velik problem, saj se tukaj skoraj vsi ogrevajo izključno z električno energijo, tako da nas je pošteno zeblo zadnje dni.”
Dejstvo je, da Islamska država nadzoruje predele Arsala – mesta na meji, kamor si nihče več ne upa, niti libanonske varnostne sile.
“Zunaj mesta so nadzorne točke, od koder tudi nikogar ne spuščajo v Arsal. Pripadniki Islamske države se seveda skušajo prikupiti lokalnemu prebivalstvu, razdeljujejo nafto za kurjavo, kar ljudje res potrebujejo v tem času.”
Poleg tega skušajo razdeliti tudi hrano, dokopali so se celo do pošiljke pomoči Združenih narodov in potem na te škatle odtisnili svoje štampiljke. “Tako skušajo manipulirati javno mnenje v teh krajih, kjer libanonska država zelo slabo skrbi za tamkajšnje prebivalce in begunce. Zato ima Islamska država tudi kar nekaj podpore v Libanonu.”
Pa še nekoliko “lahkotnejša” tema o fotografiji libanonske in izraelske misice, ki je sprožila številne odzive.
“Kar nekaj časa je trajalo, da se je ta vihar polegel. Pa vendar je bila ta fotografija glavna tema v Libanonu kar nekaj tednov. Nanjo so se vsuli številni očitki, češ da je izdajalka, da ne bi smela biti v bližini Izraelke. Morala se je zelo opravičevati, preden si je upala vrniti v domovino, kjer se kar deževale kritike.”
Libanon ima težko zgodovino, ko je del države sodeloval z Izraelom v državljanski vojni. To je nek sramoten del zgodovine, ki je ne želijo pogrevati.
Hrvati napovedujejo in pričakujejo izjemen izkupiček poletne sezone. Kljub napovedanim podražitvam se zmogljivosti polnijo, zaradi priprav na sprejem evra so naši južni sosedi marsikje že začeli tudi dvojno označevanje cen, dinamično pa je tudi na nepremičninskem trgu. Več v pogovoru z našo zagrebško dopisnico.
Mudimo se pri zahodnih sosedih. O suši, ki pesti sever Italije in obeta redukcije vode, o propadlem referendumu, ki ni vzbudil nobenega zanimanja ter o lokalnih volitvah. Dodajamo nekaj besed o poletnih počitnicah in nekaj turističnih nasvetov.
S Karmen Švegl se posvetimo dogajanju na preseku dveh področij, saj vojna v Ukrajini močno vpliva tudi na razmere v bližnjevzhodnih državah.
Oddaja 18. vzporednik je tokrat nekoliko drugačna. Če običajno zvezo z dopisniki vzpostavimo prek telefona, nas je danes Vlasta Jeseničnik obiskala v studiu.
S Polono Fijavž o realnosti ukrajinskih beguncev na Poljskem in v Nemčiji, graditvi zaklonišč in pojavu sodobnega fašizma.
V 18. vzporedniku z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom pod drobnogled vzamemo vedno dinamične odnose na Balkanu.
V 18. vzporedniku z rusko dopisnico Vlasto Jeseničnik pogledujemo proti Moskvi.
Tanja Borčić Bernard o začetku turistične sezone na Hrvaškem, zamiku odprtja Pelješkega mosta in o odzivih hrvaške politike na rezultate slovenskih volitev.
Z dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o Muskovem prevzemu Twitterja, izvolitvi prve temnopolte vrhovne sodnice in grožnji z jedrsko vojno.
Z dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o bojevanju na vzhodu Ukrajine in o obljubah zahodnih voditeljev.
V 18. vzporedniku se odpravljamo v Italijo, kamor bodo ta konec tedna uprte oči številnih kristjanov po vsem svetu.
O predvolilni kampanji v Franciji se pogovarjamo z našo dopisnico Mojco Širok.
V 18. vzporedniku se nam oglasi Gašper Andrinek, ki v teh dneh raziskuje družbeno in politično sliko v baltskih državah.
V 18. vzporedniku se odpravljamo h kolegu Janu Grilcu, ki se te dni mudi na Madžarskem.
Naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž o trenutnih razmerah na Poljskem, ki množično sprejema begunce iz Ukrajine.
Z Andrejem Stoparjem o najnovejših Putinovih potezah ob invaziji, vplivu komunikacije voditeljev na razplet vojne in odzivu ameriške administracije na dogajanje.
Vlasta Jeseničnik spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini in poroča o razpoloženju na ulicah ruskega glavnega mesta.
Eden izmed največjih težav naše južne sosede je tudi delovanje pravne države poroča Tanja Borčič Bernard.
Amerika trenutno ni pripravljena poslati vojake na teren, recimo v Ukrajino, da bi se tam borili, sporoča dopisnik Andrej Stopar.
Neveljaven email naslov