Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdi se, da si evropski odločevalci predvsem lajšajo vest, medtem ko odločnejših ukrepov za pomoč migrantom, ki umirajo v Sredozemskem morju, niso pripravljeni sprejeti. Z bruseljsko poročevalko smo pred praznikom dela govorili tudi o aktivnostih belgijskih sindikatov in prihodnji dinamiki odnosov med Grčijo in preostalo Evropo.
Zdi se, da si evropski odločevalci predvsem lajšajo vest, odločnejših ukrepov za pomoč migrantom, ki umirajo v Sredozemskem morju, pa niso pripravljeni sprejeti.
“To ni le humanitarna kriza, ampak zelo zapleten problem. Ta ima številne vidike. Tukaj se pravzaprav vidi, kaj je Evropska unija in kako sta Evropska komisija in parlament brezzoba tigra ter kako imajo ključno orodje v rokah države članice. Vse kaže na nezmožnost Evropske unije urejati probleme v mednarodni skupnosti.” – Erika Štular
Finančni ministri in guvernerji centralnih bank članic Evropske unije so se pred kratkim srečali Rigi, dogajanje je spremljala tudi naša bruseljska dopisnica, predvsem seveda razpravo o Grčiji.
Erika Štular, Bruselj: “Po zasedanju v Rigi bo sledilo še naporno usklajevanje reform, ki jih mora izpolniti Grčija.”
— Val 202 (@Val202) April 28, 2015
796 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Zdi se, da si evropski odločevalci predvsem lajšajo vest, medtem ko odločnejših ukrepov za pomoč migrantom, ki umirajo v Sredozemskem morju, niso pripravljeni sprejeti. Z bruseljsko poročevalko smo pred praznikom dela govorili tudi o aktivnostih belgijskih sindikatov in prihodnji dinamiki odnosov med Grčijo in preostalo Evropo.
Zdi se, da si evropski odločevalci predvsem lajšajo vest, odločnejših ukrepov za pomoč migrantom, ki umirajo v Sredozemskem morju, pa niso pripravljeni sprejeti.
“To ni le humanitarna kriza, ampak zelo zapleten problem. Ta ima številne vidike. Tukaj se pravzaprav vidi, kaj je Evropska unija in kako sta Evropska komisija in parlament brezzoba tigra ter kako imajo ključno orodje v rokah države članice. Vse kaže na nezmožnost Evropske unije urejati probleme v mednarodni skupnosti.” – Erika Štular
Finančni ministri in guvernerji centralnih bank članic Evropske unije so se pred kratkim srečali Rigi, dogajanje je spremljala tudi naša bruseljska dopisnica, predvsem seveda razpravo o Grčiji.
Erika Štular, Bruselj: “Po zasedanju v Rigi bo sledilo še naporno usklajevanje reform, ki jih mora izpolniti Grčija.”
— Val 202 (@Val202) April 28, 2015
Dopisnica Polona Fijavž o vlogi Nemčije pri reševanju rusko-ukrajinskega spora, stiskah beguncev na belorusko-poljski meji in spremembah nove nemške vlade v koalicijski pogodbi.
Nedavno pridobljen naziv Evropske prestolnice kulture, rekordne razsežnosti epidemije in nadaljevanje sage Đoković. Vse to so bili razlogi, da smo tokrat v Srbijo poklicali dopisnika z Balkana Boštjana Anžina.
Francosko predsedovanje Svetu Evropske unije, prevzeli so ga od Slovenije, naj bi zaznamovala predvsem vprašanja evropske strateške suverenosti, upravljanja migracij, gospodarske rasti, usklajena s podnebnimi cilji z in seveda s covidom-19. S predstavitve francoskega predsedovanja iz Pariza se oglaša Igor Jurič.
Z Jankom Petrovcem iz Rima o osrednjih božičnih praznovanjih, političnem usklajevanju o novem predsedniku države in sezoni na italijanskih smučiščih.
V 18. vzporedniku razmišljamo o grožnji novega spopada v Evropi. Rusija je namreč z namestitvijo velikega števila vojakov in opreme ob ukrajinski meji sprožila ostre odzive držav članic Nata. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, kako resna je možnost spopadov, s kakšnimi pritiski se spopada ruska opozicija in kakšni so odzivi na nagrado Saharova, ki jo je letos prejel Aleksej Navalni. Pogledamo pa tudi na politično problematični Severni Kavkaz in na tamkajšnjo razvijajočo se turistično industrijo.
Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o epidemioloških ukrepih ob božiču, obveznem cepljenju, novi vladi in politični zapuščini Sebastiana Kurza.
Karmen Švegl z Bližnjega vzhoda o možnih izidih obnovljenih mednarodnih pogajanj o iranskih jedrskih ambicijah, izraelskih opozorilih o vojaškem napadu na iranske jedrske objekte in begunski krizi v Belorusiji.
Tanja Borčič Bernard se je javila iz Zagreba, kjer so preteklo soboto potekali najbolj množični protesti proti covidnim ukrepom. Izpostavlja tudi politične pritiske na novinarje in nezaupanje v politiko in pravosodje.
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž se odpravljamo na trenutno največje evropsko krizno žarišče - migrantsko pot, ki iz Belorusije preko Poljske vodi proti centralni Evropi.
V 18. vzporedniku pogledujemo proti Balkanu, ki se ponovno sooča z družbeno-političnimi pretresi, ki bi lahko zamajali stabilnost držav v regiji. V Srbiji, Romuniji in Bolgariji se soočajo s hudim valom okužb, zaradi kritičnih razmer je Bolgarija celo zaprosila za pomoč EU. V Makedoniji se vlada po porazu socialdemokratov na lokalnih volitvah sooča z nezaupnico. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom pa razmišljamo tudi o razmerah v Bosni in Hercegovini, ki ji po opozorilih številnih svetovnih diplomatov grozi celo razpad. Zaradi pritiskov voditeljev bosanskih Srbov se je ponovno znašla pred vprašanjem, kako naprej.
Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o volitvah, podnebni konferenci COP26, načrtovanih svežnjih vlaganj v socialo in okoljske prilagoditve, reformah policije in negotovem trgu delovne sile.
Pred začetkom podnebne konference COP26 v Glasgowu smo poklicali naše dopisnice in dopisnike.
Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o (ne)zaupanju v javnomnenjske raziskave po korupcijski aferi, razgretem političnem prizorišču in uvajanju novih ukrepov za zajezitev okužb s koronavirusom.
Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o pomenu neodvisnega časnika Nova Gazeta, vplivu nove zasedbe v dumi na svobodo izražanja, rekordih števila umrlih za covidom-19 in regiji Amur.
Ali bodo obljube evropskih voditeljev na Balkan prinesle kaj več optimizma glede pridruževanja EU, katere države so z njimi zadovoljne in katere ne?
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o barvni kombinaciji nove koalicije, želji po spremembah med mladimi in referendumu o stanovanjski politiki.
V Italiji so v ospredju gospodarske teme. Od ukinitve letalskega prevoznika Alitalia in ustanovitve nove letalske družbe pa do uveljavljanja pogoja PCT.
Po turistični sezoni se odpravljamo na Hrvaško. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard se učeno sprašujemo, kakšni so rezultati letošnjega poletja in kako bodo vplivali na pobiranje gospodarstva.
Dopisnik Andrej Stopar o čustvenem odnosu Američanov do tragedije 11. 9., posledicah napada na dvojčka, učinkih dvajsetletne vojne proti terorizmu v Afganistanu in orkanu Ida.
Kako se Evropska unija spopada z vprašanje afganistanskih prebežnikov, na kakšne načine jim (ne) misli pomagati in kje v Evropi rastejo nove ograje na mejah?
Neveljaven email naslov