Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Srbi, ki tudi sami potrebujejo finančno pomoč, so vseeno pripravljeni pomagati številnim beguncem
Za pogovor o aktualnih zadevah na Balkanu smo poklicali našo dopisnico iz Beograda, Marto Razboršek.
Eno izmed perečih vprašanj, ki ga je načel srbski premier Aleksandar Vučić, je vprašanje o skupnem dnevu žalovanja za vsemi žrtvami vojn na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Vendar Srbi še vedno zanikajo zločin genocida nad Bošnjaki v Srebrenici in ga imenujejo velik zločin, Bošnjaki prav tako nočejo niti slišati za zločine Naserja Orića, bošnjaškega poveljnika na srebreniškem območju tri leta pred genocidom.
“In to je, po mojem mnenju, največja težava Balkana 20 let po vojni, da nihče ne priznava svojih zločinov.”
Morda regionalnim voditeljem ni všeč, da skupni dan žalovanja za vsemi žrtvami predlaga prav Vučić. Vendar srbski premier v zadnjem času vodi spravno in predvsem pametno regionalno politiko. “Nemčija mu vsekakor priznava največje zasluge za dokaj uspešen dialog s Kosovom, tudi sicer so njegove izjave po večini spravljive.”
Srbija pa je v zadnjem času postala tudi tranzitna država številnih beguncev na poti v zahodno Evropo. Približno 100 tisoč beguncev, pretežno iz Sirije, Iraka in Afganistana, je letos že šlo skozi Srbijo, za azil jih je do zdaj prosilo 66 tisoč, večina v zadnjih dveh mesecih.
“V Srbijo vsak dan vstopi več kot 2000 beguncev. Če se zadržijo nekaj dni, še gre, če 10 in več, bo imela Srbija kmalu tudi hude finančne težave. Za begunce sicer skrbijo tudi prebivalci, ki zbirajo in darujejo pomoč, pa številne nevladne organizacije, a to ni dovolj. Vse več je namreč tudi otrok, ki so s starši prehodili na stotine kilometrov.”
796 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Srbi, ki tudi sami potrebujejo finančno pomoč, so vseeno pripravljeni pomagati številnim beguncem
Za pogovor o aktualnih zadevah na Balkanu smo poklicali našo dopisnico iz Beograda, Marto Razboršek.
Eno izmed perečih vprašanj, ki ga je načel srbski premier Aleksandar Vučić, je vprašanje o skupnem dnevu žalovanja za vsemi žrtvami vojn na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Vendar Srbi še vedno zanikajo zločin genocida nad Bošnjaki v Srebrenici in ga imenujejo velik zločin, Bošnjaki prav tako nočejo niti slišati za zločine Naserja Orića, bošnjaškega poveljnika na srebreniškem območju tri leta pred genocidom.
“In to je, po mojem mnenju, največja težava Balkana 20 let po vojni, da nihče ne priznava svojih zločinov.”
Morda regionalnim voditeljem ni všeč, da skupni dan žalovanja za vsemi žrtvami predlaga prav Vučić. Vendar srbski premier v zadnjem času vodi spravno in predvsem pametno regionalno politiko. “Nemčija mu vsekakor priznava največje zasluge za dokaj uspešen dialog s Kosovom, tudi sicer so njegove izjave po večini spravljive.”
Srbija pa je v zadnjem času postala tudi tranzitna država številnih beguncev na poti v zahodno Evropo. Približno 100 tisoč beguncev, pretežno iz Sirije, Iraka in Afganistana, je letos že šlo skozi Srbijo, za azil jih je do zdaj prosilo 66 tisoč, večina v zadnjih dveh mesecih.
“V Srbijo vsak dan vstopi več kot 2000 beguncev. Če se zadržijo nekaj dni, še gre, če 10 in več, bo imela Srbija kmalu tudi hude finančne težave. Za begunce sicer skrbijo tudi prebivalci, ki zbirajo in darujejo pomoč, pa številne nevladne organizacije, a to ni dovolj. Vse več je namreč tudi otrok, ki so s starši prehodili na stotine kilometrov.”
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Župan malega mesta proti državi, begunski otroci proti odvzeti subvenciji, naravovarstveniki proti marmornim megakorporacijam in prebivalci Benetk proti turistom.
Hrvaška dopisnica Tanja Borčič Bernard o spet rekordni turistični sezoni, novih razsežnostih afere Mamić in žalostni zgodbi mladega invalida.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Ruska vlada je razburila ljudi z novo pokojninsko reformo, o tem in še več aktualnih novicah iz Rusije smo poklicali v Moskvo.
V 18. vzporednik se je oglasil dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin, ki pozorno spremlja dogajanje na relaciji Beograd - Priština.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Dopisnica z Dunaja Petra Kos Gnamuš o tem, zakaj je Dunaj najboljše mesto za bivanje na svetu in o tem, da avstrijska vlada sprejema nepriljubljene ukrepe.
Erika Štular je naša dopisnica iz Bruslja. Z Damjanom Zorcem sta spregovorila o Grexitu, ki se ni zgodil, in o Brexitu, ki naj bi se zgodil kmalu. Iz bruseljskih postajališč nameravajo po dveh letih umakniti oborožene vojake, županja Amsterdama pa je uvedla kazen 140 evrov za uriniranje na javnih prostorih.
Ukradena letala, knjiga bivše sodelavke predsednika Trumpa in upokojitev Roberta Redforda:
Tanja Borčič Bernard se je tokrat oglasila s Hvara. V začetku avgusta je na Hrvaškem najbolj aktualna tema že tradicionalno obletnica operacije Nevihta, na katero imata hrvaška in srbska stran zelo različne poglede.
Iz vroče Italije se je v 18. vzporednik oglasil naš rimski dopisnik Janko Petrovec.
Beograjski dopisnik Boštjan Anžin je poročal o srbskem prometnem kaosu, katastrofalnem požaru v Grčiji, šahovski partiji med Srbijo in Kosovom ter o razmerah v Črni gori.
Predsedniški sistem v Turčiji. Erdogana kritiki tudi po tihem nočejo več kritizirati. V Turčijo prihaja več Slovencev. Obisk se je povečal po zlatu košarkarske reprezentance in morda tudi zaradi televizijskih zvezdnikov. V Iranu preganjajo dekle, ki je objavljalo posnetke plesa.
Matjaž Trošt se je oglasil iz Bruslja in poročal o nogometni evforiji in o dilemi, kdo bo sploh imel čas sprejeti ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
Nemčija je šokirana in pretresena, sporoča Polona Fijavž, ki je v zadnjih dneh spremljala maratonska politična pogajanja med kanclerko Angelo Merkel in notranjim ministrom Horstom Seehoferjem.
V 18. vzporednik je poklicala Vlasta Jeseničnik iz Moskve.
Avstrija, od koder se javlja dopisnica Petra Kos Gnamuš, s prvim julijem prevzema predsedovanje Evropski uniji.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Neveljaven email naslov