Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"V ZDA ni nikomur prišlo na misel vprašanje: 'Koliko beguncev smo pa mi pripravljeni sprejeti?'"
“Naredimo Ameriko spet veliko!” je slogan kandidata za predsedniško nominacijo, sicer slovenskega zeta, Donalda Trumpa. Ali si iskreno želi postati predsednik najmočnejše države na svetu ali z ogromno pozornostjo svetovne javnosti zgolj utrjuje blagovno znamko Trump?
“Donald Trump je nepričakovano začaral množice. Ima posebno strast, med govorom mu prši slina iz ust. S svojim drugačnim, nekonvencionalnim, protislovnim, za nekatere neprijetnim, neciviliziranim in tudi provokativnim razmišljanjem vedno znova sporoča, da je drugačen, da si upa in drzne biti politično nekorekten, in to mu daje vtis avtentičnosti, svojevrstnega političnega poguma, osebnega poguma.”
Kako v tej tekmi kaže nekdanji prvi dami, Clintonovi? Pri zbiranju denarja za kampanjo ni zelo uspešna, poleg tega se otepa očitkov, da je v službene namene namesto službenega uporabljala zasebni elektronski naslov na nezaščitenem strežniku. Edvard Žitnik bi lahko o Hillary Clinton govoril več ur: “Zdi se, da ji manjka avtentičnosti. Zato se je zdaj začela približevati ljudem. Začela je plesati, kuhati, pestovati otroke, skratka, Hillary bi se rada znebila predznaka predstavnice in zastopnice strankarskega establišmenta, rada bi se približala srcem Američanov.”
V 90. letih je v ZDA prišlo veliko beguncev iz držav nekdanje Jugoslavije, do zdaj so Američani iz Sirije sprejeli približno 1500 beguncev, o kakšnih konkretnejših številkah pa ni govora, čeprav posamezne organizacije ugotavljajo, da bi ZDA morale sprejeti najmanj 70.000 beguncev. Ali se je tudi Američanov dotaknila begunska kriza v Evropi in koliko beguncev so pripravljeni sprejeti v Združenih državah?
“V ZDA ni nikomur prišlo na misel vprašanje: ‘Koliko beguncev smo pa mi pripravljeni sprejeti?’ Eden od razlogov za ameriško previdnost naj bi bil strah pred teroristi, ki naj bi se med begunci vtihotapili v državo. Te možnosti seveda ni mogoče izključiti, ameriški strah pa lahko razumemo tudi kot priročen izgovor v notranjepolitičnih razmerah, ki priseljencem niso naklonjene.”
Jesen je čas za pobiranje jesenskih plodov in tudi Apple zadnja leta na pragu jeseni predstavi letino. Letošnja ni bila nič manj pompozna od prejšnjih, a pridelek ni požel pretiranega navdušenja. Pravoverni applovci se zgražajo, ker so med drugim predstavili dodatek za novo tablico Apple, svinčnik. Ob predstavitvi novih i-naprav pa je jasno, da se je začela uresničevati zadnja želja Steva Jobsa: “Ne zapravljajte časa z razmišljanjem o tem, kaj bi storil jaz.”
“Vedno ko je Steve Jobs stopil na oder, vedno ko zdaj stopi na oder Tim Cook, je prezentacija njegovih izdelkov medijska senzacija, s katero se ukvarja ves svet od New York Timesa navzdol. Ni mi jasno, zakaj najbolj ugledni mediji na svetu tako (če hočete) naivno vedno znova prevzamejo vlogo Applovih trgovcev.”
796 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
"V ZDA ni nikomur prišlo na misel vprašanje: 'Koliko beguncev smo pa mi pripravljeni sprejeti?'"
“Naredimo Ameriko spet veliko!” je slogan kandidata za predsedniško nominacijo, sicer slovenskega zeta, Donalda Trumpa. Ali si iskreno želi postati predsednik najmočnejše države na svetu ali z ogromno pozornostjo svetovne javnosti zgolj utrjuje blagovno znamko Trump?
“Donald Trump je nepričakovano začaral množice. Ima posebno strast, med govorom mu prši slina iz ust. S svojim drugačnim, nekonvencionalnim, protislovnim, za nekatere neprijetnim, neciviliziranim in tudi provokativnim razmišljanjem vedno znova sporoča, da je drugačen, da si upa in drzne biti politično nekorekten, in to mu daje vtis avtentičnosti, svojevrstnega političnega poguma, osebnega poguma.”
Kako v tej tekmi kaže nekdanji prvi dami, Clintonovi? Pri zbiranju denarja za kampanjo ni zelo uspešna, poleg tega se otepa očitkov, da je v službene namene namesto službenega uporabljala zasebni elektronski naslov na nezaščitenem strežniku. Edvard Žitnik bi lahko o Hillary Clinton govoril več ur: “Zdi se, da ji manjka avtentičnosti. Zato se je zdaj začela približevati ljudem. Začela je plesati, kuhati, pestovati otroke, skratka, Hillary bi se rada znebila predznaka predstavnice in zastopnice strankarskega establišmenta, rada bi se približala srcem Američanov.”
V 90. letih je v ZDA prišlo veliko beguncev iz držav nekdanje Jugoslavije, do zdaj so Američani iz Sirije sprejeli približno 1500 beguncev, o kakšnih konkretnejših številkah pa ni govora, čeprav posamezne organizacije ugotavljajo, da bi ZDA morale sprejeti najmanj 70.000 beguncev. Ali se je tudi Američanov dotaknila begunska kriza v Evropi in koliko beguncev so pripravljeni sprejeti v Združenih državah?
“V ZDA ni nikomur prišlo na misel vprašanje: ‘Koliko beguncev smo pa mi pripravljeni sprejeti?’ Eden od razlogov za ameriško previdnost naj bi bil strah pred teroristi, ki naj bi se med begunci vtihotapili v državo. Te možnosti seveda ni mogoče izključiti, ameriški strah pa lahko razumemo tudi kot priročen izgovor v notranjepolitičnih razmerah, ki priseljencem niso naklonjene.”
Jesen je čas za pobiranje jesenskih plodov in tudi Apple zadnja leta na pragu jeseni predstavi letino. Letošnja ni bila nič manj pompozna od prejšnjih, a pridelek ni požel pretiranega navdušenja. Pravoverni applovci se zgražajo, ker so med drugim predstavili dodatek za novo tablico Apple, svinčnik. Ob predstavitvi novih i-naprav pa je jasno, da se je začela uresničevati zadnja želja Steva Jobsa: “Ne zapravljajte časa z razmišljanjem o tem, kaj bi storil jaz.”
“Vedno ko je Steve Jobs stopil na oder, vedno ko zdaj stopi na oder Tim Cook, je prezentacija njegovih izdelkov medijska senzacija, s katero se ukvarja ves svet od New York Timesa navzdol. Ni mi jasno, zakaj najbolj ugledni mediji na svetu tako (če hočete) naivno vedno znova prevzamejo vlogo Applovih trgovcev.”
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Mojca Širok o delu najmlajšega italijanskega premierja, o tem, da Rimu vlada mafija in o kandidaturi Rima za Olimpijske igre.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Pogovor z beograjsko dopisnico Marto Razboršek o aktualnem dogajanju v Srbiji, med drugim tudi o odzivih na vrnitev Vojislava Šešlja v državo.
Odnosi med Izraelci in Palestinci se v zadnjih tednih vnovič slabšajo, kolikor je sobivanje enih in drugih sploh lahko še slabše. Z našo dopisnico tudi o tunizijskih predsedniških volitvah, ki dajejo vtis zaključenega prehoda v novo normalnost v državi po revoluciji, in seveda o vedno novih ekscentričnih odklonih turškega predsednika.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V Nemčiji bodo obeležili 25-letnico padca berlinskega zidu. Obdobja velikih upov se bodo spomnili v dobi, ko se zgodovina, kljub nekaterim drugačnim napovedim, nikakor ni končala. Nasprotno. Konflikti po svetu trajajo praktično vseskozi, najbolj nevralgična točka pa je prav gotovo Bližnji vzhod. In na tamkajšnja bojišča v zadnjih tednih odhajajo v Nemčiji živeči Kurdi in skrajni islamisti. O današnji Nemčiji – v pogovoru z našo berlinsko dopisnico Polono Fijavž.
New York se je pred kratkim soočil s prvim primerom ebole, kar je vsaj v delu medijev in javnosti povzročilo precejšnjo paniko.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V pogovoru z našim sodelavcem v Pekingu Urošem Lipuščkom razpravljamo o smogu, ki duši kitajsko prestolnico. Več tudi o tem, da se je v Pekingu začelo redno letno zasedanje centralnega komiteja kitajske komunistične partije, ki se namerava tokrat uperiti v boj proti korupciji. Pozornost odmerjamo tudi protestom v Hong Kongu in temu, kakšen je njihov vpliv na družbo in gospodarstvo v regiji.
Matjaž Trošt o novi belgijski vladi, imenovanju Evropske komisije in aktualnem dogajanju v Bruslju.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V pogovoru z našo italijansko dopisnico o aktualnih političnih razmerah v sosednji državi, dvotedenski sinodi o družini, ki te dni poteka v Vatikanu, govor je tudi o problematiki priseljevanja in beguncev v Italiji, ki se po uvedbi operacije Mare Nostrum po mnenju naše dopisnice izboljšuje.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Če lahko še mogoče tole dodate k opisu: Ameriška zmaga na košarkarskem svetovnem prvenstvu v Španiji pa se je znašla na tretji strani levo spodaj športne priloge New York Timesa, kar je seveda samo potrdilo občutke, da prvenstvo ni bila velika športna zgodba. “Ni imela čustvenega naboja, ki pritegne množice, o košarki tokrat ljudje niso govorili v lokalih pod televizijskimi ekrani, prenosi so sicer bili tako kot še številni drugi, vendar Španija se Američanov preprosto ni dotaknila.”
V 18. vzporedniku pokličemo na sotočje Save in Donave. Nejc Jemec se je z dopisnico Marto Razboršek pogovarjal o aktualnih temah v Srbiji in na Balkanu.
Neveljaven email naslov