Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V 18. vzporednik se oglaša berlinska dopisnica Polona Fijavž.
Včeraj je bil v Nemčiji praznik – 3. oktobra je namreč obletnica združitve Nemčije, ko se je končal proces, začet s padcem berlinskega zidu 9. novembra 1989. Združitev je po 26 letih končana. Ali so pričakovanja izpolnjena? “Razlike se manjšajo, a ostajajo.” Obstaja prepričanje, da je vzhodni del države bolj nestrpen kot zahodni, sploh pri vprašanju migracij, ki so že nekaj časa osrednja tema.
“V vzhodnem delu je štirikrat več napadov kot v zahodnem. Želijo si, da vse ostane, kot je bilo, brez sprememb, brez migrantov.”
V petek je nemški zvezni statistični urad objavil podatke o številu tujcev, ki so v državi prebivali konec leta 2015. Po teh podatkih ima Nemčija rekordno število tujcev – 17 milijonov, kar je skoraj 5 odstotkov več kot leta 2014, ali drugače: tujci sestavljajo že več kot petino nemškega prebivalstva in v to statistiko so zajeti tudi Slovenci. V Nemčiji je konec lanskega leta živelo 27.222 ali za en Koper Slovencev.
Polona Fijavž pa ne poroča samo iz države, kjer živi, ampak tudi iz sosednje Poljske. Tam imajo že zdaj precej konzervativen zakon o pravicah žensk pri odločanju o rojstvih, zdaj pa ga želi vlada še zaostriti. Proti temu so včeraj protestirali v več kot 60 mestih po državi.
“Proteste na Poljskem organizirajo vsak mesec. Včeraj je bilo drugače le to, da je bilo na cestah ogromno mladih ljudi.”
789 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V 18. vzporednik se oglaša berlinska dopisnica Polona Fijavž.
Včeraj je bil v Nemčiji praznik – 3. oktobra je namreč obletnica združitve Nemčije, ko se je končal proces, začet s padcem berlinskega zidu 9. novembra 1989. Združitev je po 26 letih končana. Ali so pričakovanja izpolnjena? “Razlike se manjšajo, a ostajajo.” Obstaja prepričanje, da je vzhodni del države bolj nestrpen kot zahodni, sploh pri vprašanju migracij, ki so že nekaj časa osrednja tema.
“V vzhodnem delu je štirikrat več napadov kot v zahodnem. Želijo si, da vse ostane, kot je bilo, brez sprememb, brez migrantov.”
V petek je nemški zvezni statistični urad objavil podatke o številu tujcev, ki so v državi prebivali konec leta 2015. Po teh podatkih ima Nemčija rekordno število tujcev – 17 milijonov, kar je skoraj 5 odstotkov več kot leta 2014, ali drugače: tujci sestavljajo že več kot petino nemškega prebivalstva in v to statistiko so zajeti tudi Slovenci. V Nemčiji je konec lanskega leta živelo 27.222 ali za en Koper Slovencev.
Polona Fijavž pa ne poroča samo iz države, kjer živi, ampak tudi iz sosednje Poljske. Tam imajo že zdaj precej konzervativen zakon o pravicah žensk pri odločanju o rojstvih, zdaj pa ga želi vlada še zaostriti. Proti temu so včeraj protestirali v več kot 60 mestih po državi.
“Proteste na Poljskem organizirajo vsak mesec. Včeraj je bilo drugače le to, da je bilo na cestah ogromno mladih ljudi.”
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V 18. vzporednik se iz bele in praznične Moskve oglaša dopisnica Vlasta Jeseničnik.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Kitajska velemesta se vse bolj dušijo v smogu, še dosti hujše okoljske zagate pa daljnovzhodni velikanki grozijo ob koncu 21. stoletja. Po novi znanstveni študiji o pregrevanju ozračja bo takrat velik del Kitajske pod vodo, druge dele pa bo prizadela huda suša. Več Uroš Lipušček.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Uroš Lipušček se je iz Pekinga javil sredi kitajskega zlatega tedna, največjega praznika, s katerim se spominjajo ustanovitve Ljudske republike Kitajske. “Teden dni ljudje ne delajo, vsaj ves javni sektor, nekatere privatne tovarne vseeno obratujejo.” Sicer pa se v Pekingu spopadajo s težavo, ki so se je skoraj že privadili – s hudim smogom. Onesnaženje zraka je ena izmed tematik, s katero so se oblasti začele intenzivno ukvarjati, a do znatnega izboljšanja zraka je še vsaj 10 do 15 let. Močno odmevajo tudi Nobelove nagrade, saj je ena izmed prejemnic nagrade za medicino Kitajka JouJou Tu, ki je odkrila zdravilo, ki znižuje stopnjo smrtnosti pri bolnikih z malarijo.
Več kot 230.000 prebežnikov je samo v zadnjih mesecih v Nemčiji zaprosilo za azil, uradni Berlin pa je številko, koliko beguncev bo sprejel, že večkrat popravil navzgor, nazadnje na milijon. A zadnje dni bolj kot begunska problematika nemške medije zaposluje afera ‘dieselgate’ – nemški avtomobilistični gigant je s svojimi dejanji močno pretresel ne samo temelje Volkswagna, ampak celotne nemške avtomobilistične industrije. In ko je zamajano zaupanje v vsemogočni nemški avto je mogoče vse.
Evropska unija kljub več mesecev trajajoči begunski krizi in izzivom, ki jih prinaša, ni našla zanesljivih in dolgoročnih rešitev. Še več: države v jugovzhodni Evropi se vsaka po svoje lotevajo težav: Madžarska s postavljanjem žičnatih ograj, Hrvaška s preusmerjanjem beguncev proti schengenskim mejam in tako naprej. Države na Balkanu druga drugo obtožujejo neprimernega ravnanja in grozijo s sankcijami. Ali bo kaj drugače po torkovem srečanju notranjih ministrov v Bruslju in po vrhu šefov držav dan pozneje? Pa tudi o Grčiji po volitvah in o začetku šolskega leta v Belgiji smo se pogovarjali z našim dopisnikom Matjažem Troštom.
Neveljaven email naslov