Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V 18. vzporednik se bo oglasila dopisnica z Bližnjega vzhoda Karmen Švegl
Opozicija je seveda nezadovoljna z izidom referenduma, a Karmen Švegelj pravi, “da je težko reči, če bo kaj iz tega. Opozicijski voditelji so rekli, da ne bodo protestirali na ulicah in trgih, saj so bili tam takoj po zaprtju volišč vodni topovi. Protestiralo se je za zdaj le v zelo sekularnih soseskah”.
Spor se zna končati v sodni dvorani, a gre to lahko na roko Erdoganu, saj naj bi nadzoroval sodstvo. V Ankari pa so delavci začeli preurejati parlament.
Turčija je z referendumom zdrsnila stran od demokracije in ljudje se upravičeno bojijo, da bo postala bolj represivna in konservativna. Da bo islam igral še večjo vlogo in bo sekularnosti vse manj.
Erdoganovi privrženci so ljudje, ki poudarjajo, da so bili drugorazredni državljani, ki niso smeli izkazovati svoje verske pripadnosti v javnosti. Ženske, ki so želele biti pokrite, niso smele delati v javni upravi. Zato je toliko vernih žensk ostalo neizobraženih.
Kult okoli Erdogana je posledica represije z druge strani. Razdor v Turčiji je ogromen. Med velikimi mesti in periferijo.
Leta 2014 je bil Carigrad uvrščen med glavne evropske prestolnice. “Veliko mladih je potovalo sem. Današnja podoba je povsem drugačna, saj je evropskih turistov vse manj.” Je pa vse več turistov iz arabskih držav, ki za Turčijo ne potrebujejo vize. Čutijo se zaželene, v Carigrad prihajajo družine.”
796 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V 18. vzporednik se bo oglasila dopisnica z Bližnjega vzhoda Karmen Švegl
Opozicija je seveda nezadovoljna z izidom referenduma, a Karmen Švegelj pravi, “da je težko reči, če bo kaj iz tega. Opozicijski voditelji so rekli, da ne bodo protestirali na ulicah in trgih, saj so bili tam takoj po zaprtju volišč vodni topovi. Protestiralo se je za zdaj le v zelo sekularnih soseskah”.
Spor se zna končati v sodni dvorani, a gre to lahko na roko Erdoganu, saj naj bi nadzoroval sodstvo. V Ankari pa so delavci začeli preurejati parlament.
Turčija je z referendumom zdrsnila stran od demokracije in ljudje se upravičeno bojijo, da bo postala bolj represivna in konservativna. Da bo islam igral še večjo vlogo in bo sekularnosti vse manj.
Erdoganovi privrženci so ljudje, ki poudarjajo, da so bili drugorazredni državljani, ki niso smeli izkazovati svoje verske pripadnosti v javnosti. Ženske, ki so želele biti pokrite, niso smele delati v javni upravi. Zato je toliko vernih žensk ostalo neizobraženih.
Kult okoli Erdogana je posledica represije z druge strani. Razdor v Turčiji je ogromen. Med velikimi mesti in periferijo.
Leta 2014 je bil Carigrad uvrščen med glavne evropske prestolnice. “Veliko mladih je potovalo sem. Današnja podoba je povsem drugačna, saj je evropskih turistov vse manj.” Je pa vse več turistov iz arabskih držav, ki za Turčijo ne potrebujejo vize. Čutijo se zaželene, v Carigrad prihajajo družine.”
Hrvati napovedujejo in pričakujejo izjemen izkupiček poletne sezone. Kljub napovedanim podražitvam se zmogljivosti polnijo, zaradi priprav na sprejem evra so naši južni sosedi marsikje že začeli tudi dvojno označevanje cen, dinamično pa je tudi na nepremičninskem trgu. Več v pogovoru z našo zagrebško dopisnico.
Mudimo se pri zahodnih sosedih. O suši, ki pesti sever Italije in obeta redukcije vode, o propadlem referendumu, ki ni vzbudil nobenega zanimanja ter o lokalnih volitvah. Dodajamo nekaj besed o poletnih počitnicah in nekaj turističnih nasvetov.
S Karmen Švegl se posvetimo dogajanju na preseku dveh področij, saj vojna v Ukrajini močno vpliva tudi na razmere v bližnjevzhodnih državah.
Oddaja 18. vzporednik je tokrat nekoliko drugačna. Če običajno zvezo z dopisniki vzpostavimo prek telefona, nas je danes Vlasta Jeseničnik obiskala v studiu.
S Polono Fijavž o realnosti ukrajinskih beguncev na Poljskem in v Nemčiji, graditvi zaklonišč in pojavu sodobnega fašizma.
V 18. vzporedniku z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom pod drobnogled vzamemo vedno dinamične odnose na Balkanu.
V 18. vzporedniku z rusko dopisnico Vlasto Jeseničnik pogledujemo proti Moskvi.
Tanja Borčić Bernard o začetku turistične sezone na Hrvaškem, zamiku odprtja Pelješkega mosta in o odzivih hrvaške politike na rezultate slovenskih volitev.
Z dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o Muskovem prevzemu Twitterja, izvolitvi prve temnopolte vrhovne sodnice in grožnji z jedrsko vojno.
Z dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o bojevanju na vzhodu Ukrajine in o obljubah zahodnih voditeljev.
V 18. vzporedniku se odpravljamo v Italijo, kamor bodo ta konec tedna uprte oči številnih kristjanov po vsem svetu.
O predvolilni kampanji v Franciji se pogovarjamo z našo dopisnico Mojco Širok.
V 18. vzporedniku se nam oglasi Gašper Andrinek, ki v teh dneh raziskuje družbeno in politično sliko v baltskih državah.
V 18. vzporedniku se odpravljamo h kolegu Janu Grilcu, ki se te dni mudi na Madžarskem.
Naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž o trenutnih razmerah na Poljskem, ki množično sprejema begunce iz Ukrajine.
Z Andrejem Stoparjem o najnovejših Putinovih potezah ob invaziji, vplivu komunikacije voditeljev na razplet vojne in odzivu ameriške administracije na dogajanje.
Vlasta Jeseničnik spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini in poroča o razpoloženju na ulicah ruskega glavnega mesta.
Eden izmed največjih težav naše južne sosede je tudi delovanje pravne države poroča Tanja Borčič Bernard.
Amerika trenutno ni pripravljena poslati vojake na teren, recimo v Ukrajino, da bi se tam borili, sporoča dopisnik Andrej Stopar.
Neveljaven email naslov