Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V nemški prestolnici so v ospredju parlamentarne volitve, vseeno pa so Poljaki našli način, da svojim zahodnim sosedom kratijo spanec.
Polona Fijavž se je oglasila iz Berlina in poročala o predvolilni mrzlici in o zanimivi zahtevi poljske vlade
Angela Merkel pred parlamentarnimi volitvami deluje zelo umirjeno. V televizijski oddaji je brez težav odgovarjala tudi na bolj kočljiva vprašanja o beguncih in istospolnih porokah.
Na drugi strani je njen nasprotnik Martin Schulz bolj napadalen, saj javno razmišlja katere položaje bo kot kancler ponujal Merklovi.
Kljub 17-odstotni prednosti Merklove je prepričan v svojo zmago, vendar volivci nad njegovim agresivnim pristopom niso ravno navdušeni. Populistični pristop se kot kaže v Nemčiji ni prijel tako kot v Franciji in ZDA.
Predvolilna mrzlica je torej na vrhuncu, vseeno pa Nemcem še nekaj krati spanec.
Poljska vlada je namreč kot strela iz jasnega poslala zahtevo za povračilo škode povzročene med drugo svetovno vojno.
Poljska se je sicer že leta 1953 odrekla odškodnini, čeprav so nekateri prepričani, da jih je v to prisilila takratna Sovjetska zveza. Poljaki so se v sedemdesetih vseeno še enkrat odrekli odškodnini, tako da zahtevanih 85 milijonov danes deluje bolj kot opozorilo, da premočna Nemčija ni dobra za Evropo.
789 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V nemški prestolnici so v ospredju parlamentarne volitve, vseeno pa so Poljaki našli način, da svojim zahodnim sosedom kratijo spanec.
Polona Fijavž se je oglasila iz Berlina in poročala o predvolilni mrzlici in o zanimivi zahtevi poljske vlade
Angela Merkel pred parlamentarnimi volitvami deluje zelo umirjeno. V televizijski oddaji je brez težav odgovarjala tudi na bolj kočljiva vprašanja o beguncih in istospolnih porokah.
Na drugi strani je njen nasprotnik Martin Schulz bolj napadalen, saj javno razmišlja katere položaje bo kot kancler ponujal Merklovi.
Kljub 17-odstotni prednosti Merklove je prepričan v svojo zmago, vendar volivci nad njegovim agresivnim pristopom niso ravno navdušeni. Populistični pristop se kot kaže v Nemčiji ni prijel tako kot v Franciji in ZDA.
Predvolilna mrzlica je torej na vrhuncu, vseeno pa Nemcem še nekaj krati spanec.
Poljska vlada je namreč kot strela iz jasnega poslala zahtevo za povračilo škode povzročene med drugo svetovno vojno.
Poljska se je sicer že leta 1953 odrekla odškodnini, čeprav so nekateri prepričani, da jih je v to prisilila takratna Sovjetska zveza. Poljaki so se v sedemdesetih vseeno še enkrat odrekli odškodnini, tako da zahtevanih 85 milijonov danes deluje bolj kot opozorilo, da premočna Nemčija ni dobra za Evropo.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V 18. vzporednik se iz bele in praznične Moskve oglaša dopisnica Vlasta Jeseničnik.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Kitajska velemesta se vse bolj dušijo v smogu, še dosti hujše okoljske zagate pa daljnovzhodni velikanki grozijo ob koncu 21. stoletja. Po novi znanstveni študiji o pregrevanju ozračja bo takrat velik del Kitajske pod vodo, druge dele pa bo prizadela huda suša. Več Uroš Lipušček.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Uroš Lipušček se je iz Pekinga javil sredi kitajskega zlatega tedna, največjega praznika, s katerim se spominjajo ustanovitve Ljudske republike Kitajske. “Teden dni ljudje ne delajo, vsaj ves javni sektor, nekatere privatne tovarne vseeno obratujejo.” Sicer pa se v Pekingu spopadajo s težavo, ki so se je skoraj že privadili – s hudim smogom. Onesnaženje zraka je ena izmed tematik, s katero so se oblasti začele intenzivno ukvarjati, a do znatnega izboljšanja zraka je še vsaj 10 do 15 let. Močno odmevajo tudi Nobelove nagrade, saj je ena izmed prejemnic nagrade za medicino Kitajka JouJou Tu, ki je odkrila zdravilo, ki znižuje stopnjo smrtnosti pri bolnikih z malarijo.
Več kot 230.000 prebežnikov je samo v zadnjih mesecih v Nemčiji zaprosilo za azil, uradni Berlin pa je številko, koliko beguncev bo sprejel, že večkrat popravil navzgor, nazadnje na milijon. A zadnje dni bolj kot begunska problematika nemške medije zaposluje afera ‘dieselgate’ – nemški avtomobilistični gigant je s svojimi dejanji močno pretresel ne samo temelje Volkswagna, ampak celotne nemške avtomobilistične industrije. In ko je zamajano zaupanje v vsemogočni nemški avto je mogoče vse.
Evropska unija kljub več mesecev trajajoči begunski krizi in izzivom, ki jih prinaša, ni našla zanesljivih in dolgoročnih rešitev. Še več: države v jugovzhodni Evropi se vsaka po svoje lotevajo težav: Madžarska s postavljanjem žičnatih ograj, Hrvaška s preusmerjanjem beguncev proti schengenskim mejam in tako naprej. Države na Balkanu druga drugo obtožujejo neprimernega ravnanja in grozijo s sankcijami. Ali bo kaj drugače po torkovem srečanju notranjih ministrov v Bruslju in po vrhu šefov držav dan pozneje? Pa tudi o Grčiji po volitvah in o začetku šolskega leta v Belgiji smo se pogovarjali z našim dopisnikom Matjažem Troštom.
Neveljaven email naslov