Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V nemški prestolnici so v ospredju parlamentarne volitve, vseeno pa so Poljaki našli način, da svojim zahodnim sosedom kratijo spanec.
Polona Fijavž se je oglasila iz Berlina in poročala o predvolilni mrzlici in o zanimivi zahtevi poljske vlade
Angela Merkel pred parlamentarnimi volitvami deluje zelo umirjeno. V televizijski oddaji je brez težav odgovarjala tudi na bolj kočljiva vprašanja o beguncih in istospolnih porokah.
Na drugi strani je njen nasprotnik Martin Schulz bolj napadalen, saj javno razmišlja katere položaje bo kot kancler ponujal Merklovi.
Kljub 17-odstotni prednosti Merklove je prepričan v svojo zmago, vendar volivci nad njegovim agresivnim pristopom niso ravno navdušeni. Populistični pristop se kot kaže v Nemčiji ni prijel tako kot v Franciji in ZDA.
Predvolilna mrzlica je torej na vrhuncu, vseeno pa Nemcem še nekaj krati spanec.
Poljska vlada je namreč kot strela iz jasnega poslala zahtevo za povračilo škode povzročene med drugo svetovno vojno.
Poljska se je sicer že leta 1953 odrekla odškodnini, čeprav so nekateri prepričani, da jih je v to prisilila takratna Sovjetska zveza. Poljaki so se v sedemdesetih vseeno še enkrat odrekli odškodnini, tako da zahtevanih 85 milijonov danes deluje bolj kot opozorilo, da premočna Nemčija ni dobra za Evropo.
796 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V nemški prestolnici so v ospredju parlamentarne volitve, vseeno pa so Poljaki našli način, da svojim zahodnim sosedom kratijo spanec.
Polona Fijavž se je oglasila iz Berlina in poročala o predvolilni mrzlici in o zanimivi zahtevi poljske vlade
Angela Merkel pred parlamentarnimi volitvami deluje zelo umirjeno. V televizijski oddaji je brez težav odgovarjala tudi na bolj kočljiva vprašanja o beguncih in istospolnih porokah.
Na drugi strani je njen nasprotnik Martin Schulz bolj napadalen, saj javno razmišlja katere položaje bo kot kancler ponujal Merklovi.
Kljub 17-odstotni prednosti Merklove je prepričan v svojo zmago, vendar volivci nad njegovim agresivnim pristopom niso ravno navdušeni. Populistični pristop se kot kaže v Nemčiji ni prijel tako kot v Franciji in ZDA.
Predvolilna mrzlica je torej na vrhuncu, vseeno pa Nemcem še nekaj krati spanec.
Poljska vlada je namreč kot strela iz jasnega poslala zahtevo za povračilo škode povzročene med drugo svetovno vojno.
Poljska se je sicer že leta 1953 odrekla odškodnini, čeprav so nekateri prepričani, da jih je v to prisilila takratna Sovjetska zveza. Poljaki so se v sedemdesetih vseeno še enkrat odrekli odškodnini, tako da zahtevanih 85 milijonov danes deluje bolj kot opozorilo, da premočna Nemčija ni dobra za Evropo.
Hrvati napovedujejo in pričakujejo izjemen izkupiček poletne sezone. Kljub napovedanim podražitvam se zmogljivosti polnijo, zaradi priprav na sprejem evra so naši južni sosedi marsikje že začeli tudi dvojno označevanje cen, dinamično pa je tudi na nepremičninskem trgu. Več v pogovoru z našo zagrebško dopisnico.
Mudimo se pri zahodnih sosedih. O suši, ki pesti sever Italije in obeta redukcije vode, o propadlem referendumu, ki ni vzbudil nobenega zanimanja ter o lokalnih volitvah. Dodajamo nekaj besed o poletnih počitnicah in nekaj turističnih nasvetov.
S Karmen Švegl se posvetimo dogajanju na preseku dveh področij, saj vojna v Ukrajini močno vpliva tudi na razmere v bližnjevzhodnih državah.
Oddaja 18. vzporednik je tokrat nekoliko drugačna. Če običajno zvezo z dopisniki vzpostavimo prek telefona, nas je danes Vlasta Jeseničnik obiskala v studiu.
S Polono Fijavž o realnosti ukrajinskih beguncev na Poljskem in v Nemčiji, graditvi zaklonišč in pojavu sodobnega fašizma.
V 18. vzporedniku z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom pod drobnogled vzamemo vedno dinamične odnose na Balkanu.
V 18. vzporedniku z rusko dopisnico Vlasto Jeseničnik pogledujemo proti Moskvi.
Tanja Borčić Bernard o začetku turistične sezone na Hrvaškem, zamiku odprtja Pelješkega mosta in o odzivih hrvaške politike na rezultate slovenskih volitev.
Z dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o Muskovem prevzemu Twitterja, izvolitvi prve temnopolte vrhovne sodnice in grožnji z jedrsko vojno.
Z dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o bojevanju na vzhodu Ukrajine in o obljubah zahodnih voditeljev.
V 18. vzporedniku se odpravljamo v Italijo, kamor bodo ta konec tedna uprte oči številnih kristjanov po vsem svetu.
O predvolilni kampanji v Franciji se pogovarjamo z našo dopisnico Mojco Širok.
V 18. vzporedniku se nam oglasi Gašper Andrinek, ki v teh dneh raziskuje družbeno in politično sliko v baltskih državah.
V 18. vzporedniku se odpravljamo h kolegu Janu Grilcu, ki se te dni mudi na Madžarskem.
Naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž o trenutnih razmerah na Poljskem, ki množično sprejema begunce iz Ukrajine.
Z Andrejem Stoparjem o najnovejših Putinovih potezah ob invaziji, vplivu komunikacije voditeljev na razplet vojne in odzivu ameriške administracije na dogajanje.
Vlasta Jeseničnik spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini in poroča o razpoloženju na ulicah ruskega glavnega mesta.
Eden izmed največjih težav naše južne sosede je tudi delovanje pravne države poroča Tanja Borčič Bernard.
Amerika trenutno ni pripravljena poslati vojake na teren, recimo v Ukrajino, da bi se tam borili, sporoča dopisnik Andrej Stopar.
Neveljaven email naslov