Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V 18. vzporednik se iz Bruslja oglaša naš dopisnik Igor Jurič. Govorimo o izzivih, ki čakajo nastajajočo novo Evropsko komisijo, dotaknili pa se bomo tudi teme, ki se ji v povezavi z Evropsko unijo skoraj ne moremo izogniti – brexita.
Po lanskem prvem obisku volkulje in volka na belgijskih tleh po stotih letih, se je letos tam pojavil še malce bolj eksotičen primerek vrste. Analiza DNK je namreč pokazala, da izhaja iz italijansko-alpske veje, pričakovali pa bi, da prihaja iz poljsko-nemške veje. Sicer pa to ni nič čudnega, saj volk lahko na dan premaga tudi 50 km, pri iskanju novega teritorija pa lahko odidejo tudi do 2000 km daleč.
“Volk odpira podobne polemike kot pri nas, vendar te še zdaleč niso tako hude, saj je število živali v Belgiji neprimerljivo manjše.”
Prava kuga pa so v številnih manjših belgijskih mestih bombice s t. i. “smejalnim plinom” oziroma didušikovim oksidom. Tudi po več sto jih leži povsod, zlasti v parkih, se pritožujejo župani. Bombice, ki jih uporabljamo v pripomočkih za okraševanje tort ali kav s smetano, mladina namreč uporablja za zabavo drugačne vrste. Plin iz bombic spustijo v balone in ga nato vdihavajo, kar upočasnjuje reakcije, povzroča težave v ravnotežju in v nekaterih primerih celo haluciniranje.
“Vlado že pozivajo, naj prepove prosto prodajo bombic s smejalnim plinom. Nekateri župani so se medtem na lastno pest odločili, da samostojno uvedejo kazni; v enem od mest je tako kazen 350 evrov za vsakogar, ki preprodaja ali pa vdihava didušikov oksid.”
Novoizvoljena predsednica komisije ima te dni v Bruslju neformalna spoznavna srečanja s komisarskimi kandidati. Šele ko bodo vse države članice posredovale svoje kandidate, bo po 26. avgustu opravila uradne pogovore z njimi, nato pa bo odločila o porazdelitvi resorjev, vključno z možnostjo zavrnitve nekaterih kandidatov. Sledila bodo zaslišanja pred pristojnimi odbori Evropskega parlamenta.
“Ta so načrtovana od 30. septembra do 8. oktobra, o celotni novi komisiji pa bodo glasovali na plenarnem zasedanju med 21. in 24. oktobrom.”
796 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V 18. vzporednik se iz Bruslja oglaša naš dopisnik Igor Jurič. Govorimo o izzivih, ki čakajo nastajajočo novo Evropsko komisijo, dotaknili pa se bomo tudi teme, ki se ji v povezavi z Evropsko unijo skoraj ne moremo izogniti – brexita.
Po lanskem prvem obisku volkulje in volka na belgijskih tleh po stotih letih, se je letos tam pojavil še malce bolj eksotičen primerek vrste. Analiza DNK je namreč pokazala, da izhaja iz italijansko-alpske veje, pričakovali pa bi, da prihaja iz poljsko-nemške veje. Sicer pa to ni nič čudnega, saj volk lahko na dan premaga tudi 50 km, pri iskanju novega teritorija pa lahko odidejo tudi do 2000 km daleč.
“Volk odpira podobne polemike kot pri nas, vendar te še zdaleč niso tako hude, saj je število živali v Belgiji neprimerljivo manjše.”
Prava kuga pa so v številnih manjših belgijskih mestih bombice s t. i. “smejalnim plinom” oziroma didušikovim oksidom. Tudi po več sto jih leži povsod, zlasti v parkih, se pritožujejo župani. Bombice, ki jih uporabljamo v pripomočkih za okraševanje tort ali kav s smetano, mladina namreč uporablja za zabavo drugačne vrste. Plin iz bombic spustijo v balone in ga nato vdihavajo, kar upočasnjuje reakcije, povzroča težave v ravnotežju in v nekaterih primerih celo haluciniranje.
“Vlado že pozivajo, naj prepove prosto prodajo bombic s smejalnim plinom. Nekateri župani so se medtem na lastno pest odločili, da samostojno uvedejo kazni; v enem od mest je tako kazen 350 evrov za vsakogar, ki preprodaja ali pa vdihava didušikov oksid.”
Novoizvoljena predsednica komisije ima te dni v Bruslju neformalna spoznavna srečanja s komisarskimi kandidati. Šele ko bodo vse države članice posredovale svoje kandidate, bo po 26. avgustu opravila uradne pogovore z njimi, nato pa bo odločila o porazdelitvi resorjev, vključno z možnostjo zavrnitve nekaterih kandidatov. Sledila bodo zaslišanja pred pristojnimi odbori Evropskega parlamenta.
“Ta so načrtovana od 30. septembra do 8. oktobra, o celotni novi komisiji pa bodo glasovali na plenarnem zasedanju med 21. in 24. oktobrom.”
Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem o Trumpovi okužbi s koronavirusom, predvolilnem času in glasovanju po pošti ter o pomenu posameznih držav pri rezultatu volitev.
V 18. vzporedniku se obračamo proti severni sosedi, kjer v teh dneh obeležujejo 100. obletnico koroškega plebiscita. Z našo avstrijsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo, ali ta obletnica danes ljudi povezuje ali razdružuje, kako se Avstrijci odzivajo na nov val okužb s koronavirusom, kakšne bodo gospodarske posledice okrnjene poletne turistične sezone in kako bodo letos pozimi delovala priljubljena avstrijska smučarska središča. Obregnemo pa se tudi ob slovensko-avstrijske kulinarične odnose.
O (ne)uspehih ameriške zunanje politike na Bližnjem vzhodu in projekcij slike Tadeja Pogačarja na najvišji stavbi na svetu. Z Bližnjega vzhoda naša dopisnica Karmen Švegl.
A se je Hrvaški zavestno tveganje z odpiranjem turističnih zmogljivosti sredi pandemije izplačalo, kakšne bodo gospodarske posledice izpada dela dohodkov in kakšni so načrti za popotresno obnovo Zagreba v novem zakonu?
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o vključitvi več tisoč beguncev v nemško družbo, njihovem položaju, izobrazbi in zaposlitvi ter posledicah, ki jih je imela odločitev Merklove, da odpre vrata za prosilce za azil.
Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o porazu Demokratične stranke socialistov na parlamentarnih volitvah, o novih pogajanjih med Srbijo in Kosovom ter o bolgarskem protestu proti vladi.
Z dopisnikom Jankom Petrovcem o gospodarskih posledicah italijanskih mest na turizem, o začetku novega šolskega leta, o novem volilnem zakonu in o jesenski festivalski sezoni.
Z dopisnico Mojco Širok o delovanju upravnega središča Evropske unije ob vseh omejitvah potovanj, o odzivih evropskih voditeljev na belorusko politično krizo in o trgovinskem sporazumu z Združenim kraljestvom.
Z dopisnico Karmen Švegl o stanju po eksploziji, prostovoljni pomoči mladih Libanoncev, o obljubljeni finančni in materialni pomoči mednarodne skupnosti ter protivladnih protestih.
Berlinska dopisnica Polona Fijavž o pisani zasedbi protestnikov in teorijah zarote, gospodarskih kazalcih v predsedujoči članici Evropske unije in napovedanem umiku dela ameriških vojakov iz Nemčije.
Tanja Borčić Bernard o odzivu zagrebških mestnih oblasti na naravne nesreče, rezultatih nedavnih parlamentarnih volitev in letošnji turistični sezoni na Hrvaškem.
Z Andrejem Stoparjem, našim dopisnikom iz ZDA, o hitri rasti števila okuženih in umrlih za koronavirusno boleznijo, Trumpovemu spreminjanju stališč v zvezi z nošenjem mask, njegovi novi podobi in o zapuščini Johna Lewisa.
Z bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl o preobrazbi Hagije Sofije v mošejo, izraelskih načrtih za priključitev ozemelj in pomenu dopisnikov v tujini.
O aktualnih razmerah na področju koronavirusa, kako je s turizmom pri naših severnih sosedih in kako potekajo priprave na 100. obletnico koroškega plebiscita.
Hitro povečevanje števila okuženih s koronavirusom v balkanskih državah napoveduje slabo poletje za turizem, že v Srbiji, ki je od vseh držav najbolj odprta, je zdajšnji upad števila turistov več kot devetdesetodstoten.
V 18. vzporedniku se tako kot številni Slovenci v teh dneh odpravljamo na hrvaško obalo.
Z našo dopisnico Vlasto Jeseničnik potujemo v Moskvo, kjer epidemija koronavirusne bolezni še zdaleč ni končana, a Rusi kljub temu ne umikajo svojih velikih načrtov.
Opustele ulice mest med epidemijo so pokazale, da so tudi v prometnih ureditvah mogoče hitre spremembe in ker se skoraj vsako mesto sooča s takšnim ali drugačnim prometnim problemom, so mnoga skušala izkoristiti zadnje mesece za načrtovanje drugačnih prometnih ureditev. Nekatera so na tem področju bolj aktivna kot druga, zato smo poklicali naše dopisnike, ki so epidemijo preživeli v mestih, od koder poročajo, da nam opišejo stanje prometa in spremembe, ki jih mesta načrtujejo. Nastopajo mesta Bruselj, Beograd, Moskva, Berlin, Rim, Washington, Zagreb in Dunaj.
Naša dopisnica iz Dunaja Petra Kos Gnamuš o ponovnem odprtju meje, ki je v preteklih tednih za mnoge predstavljala neprehodno oviro do svojcev ali službe.
Združene države so ta teden presegle žalostni mejnik in postale prve z več kot 100.000 mrtvimi zaradi koronavirusa, v ospredje pa že silijo teme, povezane z novembrskimi predsedniškimi volitvami.
Neveljaven email naslov