Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na srečanju ob 70. obletnici zveze Nato se je ameriški predsednik Donald Trump spustil v nekaj osebnih obračunov z drugimi svetovnimi voditelji in si odprl še nekaj novih zunanjepolitičnih front. Na domačem političnem prizorišču mu za ovratnik dihajo demokrati, ki pripravljajo ustavno obtožbo. Z našim washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o tem, kako bodo procesi v zvezi s Trumpovo ukrajinsko afero vplivali na prihajajoče volitve, ali gre za resen poskus odstavitve predsednika ali le za kameram in fotoaparatom namenjeno politično tragikomedijo, analiziramo pa tudi Melanijin prispevek k drugačni božični podobi Bele hiše.
“Trump nenehno odpira fronte, to je njegova strategija preusmerjanja pozornosti. To je tudi preusmerjanje pozornosti od ustavne obtožbe. Gre za politični boj in ta boj posvečuje vsa sredstva. Marsikaj smo izvedeli tudi na zaslišanjih glede ustavne obtožbe, pokazala so na anatomijo, kako poteka politika ameriškega predsednika do Ukrajine, kdo so akterji v tej igri, kako lahko odvetnik predsednika na sumljiv način ureja stvari zanj.” – Andrej Stopar
Ali Trump izgublja podporo in jo demokrati pridobivajo: “Tega v tem hipu ne ve nihče, demokrati želijo ta postopek čim prej pripeljati do konca. Ves čas imamo občutek, da se prepričujejo prepričani. Privrženci Trumpa mislijo, da gre tu za ‘lov na čarovnice’, kakor je tudi on opisal dogajanje okoli ustavne obtožbe.”
“To najlažje ponazorimo s podobo skupin oz. krogov volivcev. Zelo na splošno lahko rečemo, da predsednika Trumpa volijo republikanci zaradi svoje strankarske pripadnost. Ampak to ni najmočnejša podpora, ki jo ima. Če bolj analiziramo stranko, bi rekel, da je 25 odstotkov takšnih, ki ga zelo podpirajo, ki trdijo, da z njim ni nič narobe, so aktivisti, se udeležujejo zborovanj, predhodnih volitev in tako naprej. Teh ni mogoče prepričati o drugačnih stališčih. Gre za ideološko konservativne ljudi, pretežno starejše, bele prebivalce ruralnih območij. To je “baza”, o kateri govori predsednik.” – Matthew Green z Oddelka za politične študije ameriške Katoliške univerze iz Washingtona
Nekaj kritik je v tem tednu požela tudi Melania Trump, ki je običajno bolj neopazna in v ozadju, a zdaj v prazničnem času smo prišli na teren, ki ga mora obvladati prva dama. Božično okraševanje Bele hiše že desetletja velja za nalogo prve dame, Melanija pa po besedah kritikov ni med najboljšimi: “V Ameriki se dogaja zelo intenzivna polarizacija. Zelo težko je govoriti o predsedniku nevtralno, ali ga ljudje obožujejo – teh je v Washingtonu zelo malo – ali pa ga zelo sovražijo. To se tudi kaže v odnosu do njegove žene.” Washington je v pogledu predbožičnega razpoloženja in okraševanja najbolj dolgočasno ameriško mesto, sploh ni okrašeno, okrašena pa je Bela hiša, zato je ta okrasitev večkrat kamen spotike Američanov.
796 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Na srečanju ob 70. obletnici zveze Nato se je ameriški predsednik Donald Trump spustil v nekaj osebnih obračunov z drugimi svetovnimi voditelji in si odprl še nekaj novih zunanjepolitičnih front. Na domačem političnem prizorišču mu za ovratnik dihajo demokrati, ki pripravljajo ustavno obtožbo. Z našim washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o tem, kako bodo procesi v zvezi s Trumpovo ukrajinsko afero vplivali na prihajajoče volitve, ali gre za resen poskus odstavitve predsednika ali le za kameram in fotoaparatom namenjeno politično tragikomedijo, analiziramo pa tudi Melanijin prispevek k drugačni božični podobi Bele hiše.
“Trump nenehno odpira fronte, to je njegova strategija preusmerjanja pozornosti. To je tudi preusmerjanje pozornosti od ustavne obtožbe. Gre za politični boj in ta boj posvečuje vsa sredstva. Marsikaj smo izvedeli tudi na zaslišanjih glede ustavne obtožbe, pokazala so na anatomijo, kako poteka politika ameriškega predsednika do Ukrajine, kdo so akterji v tej igri, kako lahko odvetnik predsednika na sumljiv način ureja stvari zanj.” – Andrej Stopar
Ali Trump izgublja podporo in jo demokrati pridobivajo: “Tega v tem hipu ne ve nihče, demokrati želijo ta postopek čim prej pripeljati do konca. Ves čas imamo občutek, da se prepričujejo prepričani. Privrženci Trumpa mislijo, da gre tu za ‘lov na čarovnice’, kakor je tudi on opisal dogajanje okoli ustavne obtožbe.”
“To najlažje ponazorimo s podobo skupin oz. krogov volivcev. Zelo na splošno lahko rečemo, da predsednika Trumpa volijo republikanci zaradi svoje strankarske pripadnost. Ampak to ni najmočnejša podpora, ki jo ima. Če bolj analiziramo stranko, bi rekel, da je 25 odstotkov takšnih, ki ga zelo podpirajo, ki trdijo, da z njim ni nič narobe, so aktivisti, se udeležujejo zborovanj, predhodnih volitev in tako naprej. Teh ni mogoče prepričati o drugačnih stališčih. Gre za ideološko konservativne ljudi, pretežno starejše, bele prebivalce ruralnih območij. To je “baza”, o kateri govori predsednik.” – Matthew Green z Oddelka za politične študije ameriške Katoliške univerze iz Washingtona
Nekaj kritik je v tem tednu požela tudi Melania Trump, ki je običajno bolj neopazna in v ozadju, a zdaj v prazničnem času smo prišli na teren, ki ga mora obvladati prva dama. Božično okraševanje Bele hiše že desetletja velja za nalogo prve dame, Melanija pa po besedah kritikov ni med najboljšimi: “V Ameriki se dogaja zelo intenzivna polarizacija. Zelo težko je govoriti o predsedniku nevtralno, ali ga ljudje obožujejo – teh je v Washingtonu zelo malo – ali pa ga zelo sovražijo. To se tudi kaže v odnosu do njegove žene.” Washington je v pogledu predbožičnega razpoloženja in okraševanja najbolj dolgočasno ameriško mesto, sploh ni okrašeno, okrašena pa je Bela hiša, zato je ta okrasitev večkrat kamen spotike Američanov.
Našega dopisnika je v Peking poklical Damjan Zorc. Pogovarjala sta se o zapletih med Združenimi državami Amerike in Kitajsko. Medtem ko so vse oči sveta osredotočene zgolj na to, ali se bo ameriški predsednik Donald Trump srečal s severnokorejskim voditeljem Kim Jong Unom, se med ZDA in Kitajsko zapleta na trgovinskem področju.
V 18. vzporednik se je oglasila dopisnica Erika Štular iz Bruslja
Na Zahodnem bregu na nadzornih točkah izraelske vojske znova potekajo protesti Palestincev, s čimer danes zaznamujejo dan katastrofe v spomin na ustanovitev države Izrael pred 70 leti.
40 let po umoru predsednika vlade Italijani skušajo postaviti njegov lik in delo v zgodovinski okvir. Aktualna politična situacija: pat pozicija.
V 18. vzporednik se je iz New Yorka oglasil Edvard Žitnik. Praznik dela ima korenine v ZDA, a ga tam ne slavijo, je zgolj poglavje v zgodovinskih učbenikih:
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic, tokrat se je iz Bruslja oglasil Matjaž Trošt.
18. Vzporednik je tokrat na Kitajsko poklical našega sodelavca Uroša Lipuščka.
18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic. Tokrat se je iz ZDA oglasil Edvard Žitnik.
Karmen Švegl se je tokrat oglasila z Malte, ki se je na naslovnicah svetovnih medijev pojavila po oktobrskem umoru novinarke Daphne Caruane Galizie.
V 18. vzporednik se je tokrat oglasila dopisnica iz Avstrije Petra Kos Gnamuš.
18. vzporednik klilče v Rim. Z aktualnimi informacijami se je Damjanu Zorcu oglasil dopisnik Janko Petrovec.
18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic. Tokrat se iz Zagreba oglasila Tanja Borčić Bernard.
Neveljaven email naslov