Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na srečanju ob 70. obletnici zveze Nato se je ameriški predsednik Donald Trump spustil v nekaj osebnih obračunov z drugimi svetovnimi voditelji in si odprl še nekaj novih zunanjepolitičnih front. Na domačem političnem prizorišču mu za ovratnik dihajo demokrati, ki pripravljajo ustavno obtožbo. Z našim washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o tem, kako bodo procesi v zvezi s Trumpovo ukrajinsko afero vplivali na prihajajoče volitve, ali gre za resen poskus odstavitve predsednika ali le za kameram in fotoaparatom namenjeno politično tragikomedijo, analiziramo pa tudi Melanijin prispevek k drugačni božični podobi Bele hiše.
“Trump nenehno odpira fronte, to je njegova strategija preusmerjanja pozornosti. To je tudi preusmerjanje pozornosti od ustavne obtožbe. Gre za politični boj in ta boj posvečuje vsa sredstva. Marsikaj smo izvedeli tudi na zaslišanjih glede ustavne obtožbe, pokazala so na anatomijo, kako poteka politika ameriškega predsednika do Ukrajine, kdo so akterji v tej igri, kako lahko odvetnik predsednika na sumljiv način ureja stvari zanj.” – Andrej Stopar
Ali Trump izgublja podporo in jo demokrati pridobivajo: “Tega v tem hipu ne ve nihče, demokrati želijo ta postopek čim prej pripeljati do konca. Ves čas imamo občutek, da se prepričujejo prepričani. Privrženci Trumpa mislijo, da gre tu za ‘lov na čarovnice’, kakor je tudi on opisal dogajanje okoli ustavne obtožbe.”
“To najlažje ponazorimo s podobo skupin oz. krogov volivcev. Zelo na splošno lahko rečemo, da predsednika Trumpa volijo republikanci zaradi svoje strankarske pripadnost. Ampak to ni najmočnejša podpora, ki jo ima. Če bolj analiziramo stranko, bi rekel, da je 25 odstotkov takšnih, ki ga zelo podpirajo, ki trdijo, da z njim ni nič narobe, so aktivisti, se udeležujejo zborovanj, predhodnih volitev in tako naprej. Teh ni mogoče prepričati o drugačnih stališčih. Gre za ideološko konservativne ljudi, pretežno starejše, bele prebivalce ruralnih območij. To je “baza”, o kateri govori predsednik.” – Matthew Green z Oddelka za politične študije ameriške Katoliške univerze iz Washingtona
Nekaj kritik je v tem tednu požela tudi Melania Trump, ki je običajno bolj neopazna in v ozadju, a zdaj v prazničnem času smo prišli na teren, ki ga mora obvladati prva dama. Božično okraševanje Bele hiše že desetletja velja za nalogo prve dame, Melanija pa po besedah kritikov ni med najboljšimi: “V Ameriki se dogaja zelo intenzivna polarizacija. Zelo težko je govoriti o predsedniku nevtralno, ali ga ljudje obožujejo – teh je v Washingtonu zelo malo – ali pa ga zelo sovražijo. To se tudi kaže v odnosu do njegove žene.” Washington je v pogledu predbožičnega razpoloženja in okraševanja najbolj dolgočasno ameriško mesto, sploh ni okrašeno, okrašena pa je Bela hiša, zato je ta okrasitev večkrat kamen spotike Američanov.
796 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Na srečanju ob 70. obletnici zveze Nato se je ameriški predsednik Donald Trump spustil v nekaj osebnih obračunov z drugimi svetovnimi voditelji in si odprl še nekaj novih zunanjepolitičnih front. Na domačem političnem prizorišču mu za ovratnik dihajo demokrati, ki pripravljajo ustavno obtožbo. Z našim washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o tem, kako bodo procesi v zvezi s Trumpovo ukrajinsko afero vplivali na prihajajoče volitve, ali gre za resen poskus odstavitve predsednika ali le za kameram in fotoaparatom namenjeno politično tragikomedijo, analiziramo pa tudi Melanijin prispevek k drugačni božični podobi Bele hiše.
“Trump nenehno odpira fronte, to je njegova strategija preusmerjanja pozornosti. To je tudi preusmerjanje pozornosti od ustavne obtožbe. Gre za politični boj in ta boj posvečuje vsa sredstva. Marsikaj smo izvedeli tudi na zaslišanjih glede ustavne obtožbe, pokazala so na anatomijo, kako poteka politika ameriškega predsednika do Ukrajine, kdo so akterji v tej igri, kako lahko odvetnik predsednika na sumljiv način ureja stvari zanj.” – Andrej Stopar
Ali Trump izgublja podporo in jo demokrati pridobivajo: “Tega v tem hipu ne ve nihče, demokrati želijo ta postopek čim prej pripeljati do konca. Ves čas imamo občutek, da se prepričujejo prepričani. Privrženci Trumpa mislijo, da gre tu za ‘lov na čarovnice’, kakor je tudi on opisal dogajanje okoli ustavne obtožbe.”
“To najlažje ponazorimo s podobo skupin oz. krogov volivcev. Zelo na splošno lahko rečemo, da predsednika Trumpa volijo republikanci zaradi svoje strankarske pripadnost. Ampak to ni najmočnejša podpora, ki jo ima. Če bolj analiziramo stranko, bi rekel, da je 25 odstotkov takšnih, ki ga zelo podpirajo, ki trdijo, da z njim ni nič narobe, so aktivisti, se udeležujejo zborovanj, predhodnih volitev in tako naprej. Teh ni mogoče prepričati o drugačnih stališčih. Gre za ideološko konservativne ljudi, pretežno starejše, bele prebivalce ruralnih območij. To je “baza”, o kateri govori predsednik.” – Matthew Green z Oddelka za politične študije ameriške Katoliške univerze iz Washingtona
Nekaj kritik je v tem tednu požela tudi Melania Trump, ki je običajno bolj neopazna in v ozadju, a zdaj v prazničnem času smo prišli na teren, ki ga mora obvladati prva dama. Božično okraševanje Bele hiše že desetletja velja za nalogo prve dame, Melanija pa po besedah kritikov ni med najboljšimi: “V Ameriki se dogaja zelo intenzivna polarizacija. Zelo težko je govoriti o predsedniku nevtralno, ali ga ljudje obožujejo – teh je v Washingtonu zelo malo – ali pa ga zelo sovražijo. To se tudi kaže v odnosu do njegove žene.” Washington je v pogledu predbožičnega razpoloženja in okraševanja najbolj dolgočasno ameriško mesto, sploh ni okrašeno, okrašena pa je Bela hiša, zato je ta okrasitev večkrat kamen spotike Američanov.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Mimo evrovizijske evforije pri severnih sosedih ne bomo mogli, nič manj pa ne preseneča dejstvo, da so se Avstrijci v primerjavi z Nemci s kar polstoletno zamudo končno le odločno lotili denacifikacije. Tamkajšnji mediji in medijska politika se tudi močno razlikujeta od tozadevnih slovenskih razmer, a samo znotraj državnih meja. Ko se Avstrijci podajo v medijske posle na sončni strani Alp, niso pri svojem opletanju z mediji nenadoma nič več boljši od ostalih. Več pa tudi o volitvah v Evropski parlament, ki so močno razburkale politične kroge na Koroškem.
V pogovoru z našo londonsko dopisnico o tem, kako na Otoku odmeva padec Alenke Bratušek. V pogovoru smo se podali tudi na sosednji otok, kjer se eden izmed najrazvpitejših severnoirskih politikov Gerry Adams otepa hudih obtožb. Primerjali smo tudi slovenske in britanske prvomajske praznike in se spomnili 20-letnice predora pod Rokavskim prelivom.
Kaj čaka Srbijo, potem ko je dobila novo vlado? Druga pomembna vzporednica s Slovenijo pa je te dni tudi napoved prodaje nekaterih pomembnih državnih podjetij. Naša dopisnica Marta Razboršek je med drugim govorila tudi o Kosovu, ki se pripravlja na volitve. Dotaknili smo se tudi nekaterih manj težkih tem, kot je na primer poletni glasbeni festival Exit, ki bo tokrat potekal le v Novem Sadu, pokomentirali pa smo tudi, ali je zmaga zagrebške Cibone v ligi ABA prizadela navijače obeh beograjskih klubov.
Kaj čaka Srbijo, potem ko je dobila novo vlado? Druga pomembna vzporednica s Slovenijo pa je te dni tudi napoved prodaje nekaterih pomembnih državnih podjetij. Naša dopisnica Marta Razboršek je med drugim govorila tudi o Kosovu, ki se pripravlja na volitve. Dotaknili smo se tudi nekaterih manj težkih tem, kot je na primer poletni glasbeni festival Exit, ki bo tokrat potekal le v Novem Sadu, pokomentirali pa smo tudi, ali je zmaga zagrebške Cibone v ligi ABA prizadela navijače obeh beograjskih klubov.
V skrajno zapletenem položaju in ob dnevnih spremembah, ki že nekaj mesecev prevevajo Ukrajino, se naša dopisnica več ukvarja s sosednjo državo kot z Rusijo – to pa še ne pomeni, da so zanimivosti ruskega vsakdana presahnile in da Rusija ne pozna več svojih notranjepolitičnih težav ...
Danes o Kitajski kot mokrih sanjah avtomobilske industrije in trgovine. Konec tedna v Pekingu odpirajo avtomobilski sejem, ki je po sejmih v Detroitu in Frankurtu, že tretji najpomembnejši na svetu. V kratkem bo, kot vse kaže, prehitel tudi omenjena dva, ker je Kitajska že postala največji svetovni proizvajalec pa tudi kupec avtomobilov…
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic. Tokrat smo se odpravili v Rim in prisluhnili Mojci Širok.
V tokratnem 18. vzporedniku z našo bližnjevzhodno dopisnico o presenetljivih rezultatih nedavnih turških volitev, na katerih je premier Erdogan kljub slabi medijski popotnici osvojil rekordno število glasov. Več tudi o neizogibnem gojenju kulta osebnosti v Egiptu, ki se nadaljuje z generalom Al Sisijem ... Nekaj besed smo posvetili tudi perzijskemu novemu letu, ki ga praznujejo na prvi pomladni dan, in bližajočim se afganistanskim predsedniškim volitvam 5. aprila.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. Tokrat nam bo družbo delal Edvard Žitnik, dopisnik iz New Yorka.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. Tokrat nam bo družbo delal Edvard Žitnik, dopisnik iz New Yorka.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Oglašanje z Otoka posvečamo ljubezni nekdanjega britanskega premieja Churchilla do svojega mačka in rasti britanskega gospodarstva, ki se vrača v stanje pred krizo.
Naš dopisnik iz Zagreba v teh dneh podrobno spremlja spor med Hrvaško in Srbijo, ki sta druga proti drugi vložili tožbo za genocid; prav danes pa se je v zvezi s tem začela ustna obravava na Meddržavnem sodišču v Haagu. Tema pogovora so tudi najnovejši dogodki v Bosni in Hercegovini, kjer sta center demonstracij še vedno Tuzla in Sarajevo. Za nameček pa pogovor zaznamuje tudi ščepec pustne šaljivosti.
Naš bruseljski dopisnik tokrat predvsem o najnovejši gospodarski napovedi Evropske komisije, po kateri Sloveniji kaže nekoliko bolje. V pogovoru je pozornost namenil tudi najbolj aktualnima žariščema trenutno na Stari celini, Ukrajini in Bosni in Hercegovini.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Pogovor z dopisnico iz Rima Mojco Širok o tem, da so vremenske razmere zaostrene tudi v Italiji.
Neveljaven email naslov