Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na srečanju ob 70. obletnici zveze Nato se je ameriški predsednik Donald Trump spustil v nekaj osebnih obračunov z drugimi svetovnimi voditelji in si odprl še nekaj novih zunanjepolitičnih front. Na domačem političnem prizorišču mu za ovratnik dihajo demokrati, ki pripravljajo ustavno obtožbo. Z našim washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o tem, kako bodo procesi v zvezi s Trumpovo ukrajinsko afero vplivali na prihajajoče volitve, ali gre za resen poskus odstavitve predsednika ali le za kameram in fotoaparatom namenjeno politično tragikomedijo, analiziramo pa tudi Melanijin prispevek k drugačni božični podobi Bele hiše.
“Trump nenehno odpira fronte, to je njegova strategija preusmerjanja pozornosti. To je tudi preusmerjanje pozornosti od ustavne obtožbe. Gre za politični boj in ta boj posvečuje vsa sredstva. Marsikaj smo izvedeli tudi na zaslišanjih glede ustavne obtožbe, pokazala so na anatomijo, kako poteka politika ameriškega predsednika do Ukrajine, kdo so akterji v tej igri, kako lahko odvetnik predsednika na sumljiv način ureja stvari zanj.” – Andrej Stopar
Ali Trump izgublja podporo in jo demokrati pridobivajo: “Tega v tem hipu ne ve nihče, demokrati želijo ta postopek čim prej pripeljati do konca. Ves čas imamo občutek, da se prepričujejo prepričani. Privrženci Trumpa mislijo, da gre tu za ‘lov na čarovnice’, kakor je tudi on opisal dogajanje okoli ustavne obtožbe.”
“To najlažje ponazorimo s podobo skupin oz. krogov volivcev. Zelo na splošno lahko rečemo, da predsednika Trumpa volijo republikanci zaradi svoje strankarske pripadnost. Ampak to ni najmočnejša podpora, ki jo ima. Če bolj analiziramo stranko, bi rekel, da je 25 odstotkov takšnih, ki ga zelo podpirajo, ki trdijo, da z njim ni nič narobe, so aktivisti, se udeležujejo zborovanj, predhodnih volitev in tako naprej. Teh ni mogoče prepričati o drugačnih stališčih. Gre za ideološko konservativne ljudi, pretežno starejše, bele prebivalce ruralnih območij. To je “baza”, o kateri govori predsednik.” – Matthew Green z Oddelka za politične študije ameriške Katoliške univerze iz Washingtona
Nekaj kritik je v tem tednu požela tudi Melania Trump, ki je običajno bolj neopazna in v ozadju, a zdaj v prazničnem času smo prišli na teren, ki ga mora obvladati prva dama. Božično okraševanje Bele hiše že desetletja velja za nalogo prve dame, Melanija pa po besedah kritikov ni med najboljšimi: “V Ameriki se dogaja zelo intenzivna polarizacija. Zelo težko je govoriti o predsedniku nevtralno, ali ga ljudje obožujejo – teh je v Washingtonu zelo malo – ali pa ga zelo sovražijo. To se tudi kaže v odnosu do njegove žene.” Washington je v pogledu predbožičnega razpoloženja in okraševanja najbolj dolgočasno ameriško mesto, sploh ni okrašeno, okrašena pa je Bela hiša, zato je ta okrasitev večkrat kamen spotike Američanov.
789 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Na srečanju ob 70. obletnici zveze Nato se je ameriški predsednik Donald Trump spustil v nekaj osebnih obračunov z drugimi svetovnimi voditelji in si odprl še nekaj novih zunanjepolitičnih front. Na domačem političnem prizorišču mu za ovratnik dihajo demokrati, ki pripravljajo ustavno obtožbo. Z našim washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o tem, kako bodo procesi v zvezi s Trumpovo ukrajinsko afero vplivali na prihajajoče volitve, ali gre za resen poskus odstavitve predsednika ali le za kameram in fotoaparatom namenjeno politično tragikomedijo, analiziramo pa tudi Melanijin prispevek k drugačni božični podobi Bele hiše.
“Trump nenehno odpira fronte, to je njegova strategija preusmerjanja pozornosti. To je tudi preusmerjanje pozornosti od ustavne obtožbe. Gre za politični boj in ta boj posvečuje vsa sredstva. Marsikaj smo izvedeli tudi na zaslišanjih glede ustavne obtožbe, pokazala so na anatomijo, kako poteka politika ameriškega predsednika do Ukrajine, kdo so akterji v tej igri, kako lahko odvetnik predsednika na sumljiv način ureja stvari zanj.” – Andrej Stopar
Ali Trump izgublja podporo in jo demokrati pridobivajo: “Tega v tem hipu ne ve nihče, demokrati želijo ta postopek čim prej pripeljati do konca. Ves čas imamo občutek, da se prepričujejo prepričani. Privrženci Trumpa mislijo, da gre tu za ‘lov na čarovnice’, kakor je tudi on opisal dogajanje okoli ustavne obtožbe.”
“To najlažje ponazorimo s podobo skupin oz. krogov volivcev. Zelo na splošno lahko rečemo, da predsednika Trumpa volijo republikanci zaradi svoje strankarske pripadnost. Ampak to ni najmočnejša podpora, ki jo ima. Če bolj analiziramo stranko, bi rekel, da je 25 odstotkov takšnih, ki ga zelo podpirajo, ki trdijo, da z njim ni nič narobe, so aktivisti, se udeležujejo zborovanj, predhodnih volitev in tako naprej. Teh ni mogoče prepričati o drugačnih stališčih. Gre za ideološko konservativne ljudi, pretežno starejše, bele prebivalce ruralnih območij. To je “baza”, o kateri govori predsednik.” – Matthew Green z Oddelka za politične študije ameriške Katoliške univerze iz Washingtona
Nekaj kritik je v tem tednu požela tudi Melania Trump, ki je običajno bolj neopazna in v ozadju, a zdaj v prazničnem času smo prišli na teren, ki ga mora obvladati prva dama. Božično okraševanje Bele hiše že desetletja velja za nalogo prve dame, Melanija pa po besedah kritikov ni med najboljšimi: “V Ameriki se dogaja zelo intenzivna polarizacija. Zelo težko je govoriti o predsedniku nevtralno, ali ga ljudje obožujejo – teh je v Washingtonu zelo malo – ali pa ga zelo sovražijo. To se tudi kaže v odnosu do njegove žene.” Washington je v pogledu predbožičnega razpoloženja in okraševanja najbolj dolgočasno ameriško mesto, sploh ni okrašeno, okrašena pa je Bela hiša, zato je ta okrasitev večkrat kamen spotike Američanov.
Tanja Borčić Bernard o začetku turistične sezone na Hrvaškem, zamiku odprtja Pelješkega mosta in o odzivih hrvaške politike na rezultate slovenskih volitev.
Z dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o Muskovem prevzemu Twitterja, izvolitvi prve temnopolte vrhovne sodnice in grožnji z jedrsko vojno.
Z dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o bojevanju na vzhodu Ukrajine in o obljubah zahodnih voditeljev.
V 18. vzporedniku se odpravljamo v Italijo, kamor bodo ta konec tedna uprte oči številnih kristjanov po vsem svetu.
O predvolilni kampanji v Franciji se pogovarjamo z našo dopisnico Mojco Širok.
V 18. vzporedniku se nam oglasi Gašper Andrinek, ki v teh dneh raziskuje družbeno in politično sliko v baltskih državah.
V 18. vzporedniku se odpravljamo h kolegu Janu Grilcu, ki se te dni mudi na Madžarskem.
Naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž o trenutnih razmerah na Poljskem, ki množično sprejema begunce iz Ukrajine.
Z Andrejem Stoparjem o najnovejših Putinovih potezah ob invaziji, vplivu komunikacije voditeljev na razplet vojne in odzivu ameriške administracije na dogajanje.
Vlasta Jeseničnik spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini in poroča o razpoloženju na ulicah ruskega glavnega mesta.
Eden izmed največjih težav naše južne sosede je tudi delovanje pravne države poroča Tanja Borčič Bernard.
Amerika trenutno ni pripravljena poslati vojake na teren, recimo v Ukrajino, da bi se tam borili, sporoča dopisnik Andrej Stopar.
Dopisnica Polona Fijavž o vlogi Nemčije pri reševanju rusko-ukrajinskega spora, stiskah beguncev na belorusko-poljski meji in spremembah nove nemške vlade v koalicijski pogodbi.
Nedavno pridobljen naziv Evropske prestolnice kulture, rekordne razsežnosti epidemije in nadaljevanje sage Đoković. Vse to so bili razlogi, da smo tokrat v Srbijo poklicali dopisnika z Balkana Boštjana Anžina.
Francosko predsedovanje Svetu Evropske unije, prevzeli so ga od Slovenije, naj bi zaznamovala predvsem vprašanja evropske strateške suverenosti, upravljanja migracij, gospodarske rasti, usklajena s podnebnimi cilji z in seveda s covidom-19. S predstavitve francoskega predsedovanja iz Pariza se oglaša Igor Jurič.
Z Jankom Petrovcem iz Rima o osrednjih božičnih praznovanjih, političnem usklajevanju o novem predsedniku države in sezoni na italijanskih smučiščih.
V 18. vzporedniku razmišljamo o grožnji novega spopada v Evropi. Rusija je namreč z namestitvijo velikega števila vojakov in opreme ob ukrajinski meji sprožila ostre odzive držav članic Nata. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, kako resna je možnost spopadov, s kakšnimi pritiski se spopada ruska opozicija in kakšni so odzivi na nagrado Saharova, ki jo je letos prejel Aleksej Navalni. Pogledamo pa tudi na politično problematični Severni Kavkaz in na tamkajšnjo razvijajočo se turistično industrijo.
Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o epidemioloških ukrepih ob božiču, obveznem cepljenju, novi vladi in politični zapuščini Sebastiana Kurza.
Karmen Švegl z Bližnjega vzhoda o možnih izidih obnovljenih mednarodnih pogajanj o iranskih jedrskih ambicijah, izraelskih opozorilih o vojaškem napadu na iranske jedrske objekte in begunski krizi v Belorusiji.
Neveljaven email naslov