Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Boštjan Anžin, Beograd

20.12.2019

Srbija vse tesneje sodeluje s Kitajsko na političnem, gospodarskem in varnostnem področju.

Ob koncu leta je Srbija priljubljena destinacija tudi za Slovence. Naša vlada se je v Srbijo odpravila v začetku tega tedna, množice slovenskih turistov se bodo na silvestrovanja v srbska mesta usmerile prihodnji teden. Slovenska in srbska vlada sta v Novem Sadu sestankovali že v torek, po seji in po sestankih ministrov pa smo lahko dobili vtis, da so odnosi med državama praktično brez težav.

“Bistvenih novosti na sestanku  med vladami ni bilo, novost, ki je dvignila tudi nekaj prahu, pa je bilo uvajanje pouka srbščine v slovenske šole. Ampak pouk srbščine bi bil zgolj za otroke, ki so potomci Srbov, ki živijo in delajo v Sloveniji, a si želijo, da bi ohranjali materni jezik. Takšnih šol bo 20.” – o vsebini srečanja slovenske in srbske vlade ta teden

Sodelovanje s Slovenijo pa v družbi ne povzroča toliko strahu kot to, kaj prinaša sodelovanje Srbije s Kitajsko, saj so sodelovanja vse tesnejša tako na političnem, gospodarskem kot tudi varstvenem področju.

“Kitajska je zelo priročna tudi za oblasti tukaj v Srbiji. Z velikimi investicijami se ohranjajo na oblasti. Srbi so zanimivo so kot odskočna deska za naprej, trenutno se tu gradita dve veliki tovarni. Kitajska želi prodreti na kontinent preko Zahodnega Balkana. Kitajska rada priskoči na pomoč tistim državam, ki denar sicer težko dobijo.”

Veliko skrbi pa vzbuja tudi ravnanje z okoljem v tovarnah, ki so jih prevzeli Kitajci.

“Srbija je na pragu EU, a hkrati to ni EU, zato se Kitajci tu lahko izognejo velikim strogim uredbam, tudi okoljskim. Ljudje so prepričani, da se je ekologija zelo poslabšala, odkar so prišli Kitajci, a tudi Srbska oblast prepoveduje, da bi se o tem veliko govorilo.”

Večja težava je sodelovanje med srbsko in kitajsko vlado na varnostnem področju.Varna družba in varno mesto sta projekta, ki dvigata ogromno prahu in za katerima stoji kitajski Huawei. Beograd nameravajo spremeniti v najvarnejše mesto Evrope in tehnologijo razširiti po vsej državi. V srbski prestolnici v sodelovanju s kitajskim tehnološkim velikanom Huawei nameščajo pametne kamere s programsko opremo za prepoznavanje obrazov, avtomobilskih tablic in analizo vedenja ljudi. Nameščenih je prek 100, predvideno je, da jih bo na koncu po mestu med 1000 in 2000. “Ti sistemi pri varnosti in boju proti terorizmu nimajo vidnejšega učinka, vse študije namreč kažejo, da se s pomočjo video nadzora lahko prepreči le manjša kazniva dejanja, ko denimo komu kradejo torbico, vdrejo v avto ali ukradejo kolo,” pa je prepričan Andrej Petrovski, predstavnik fundacije Share. Zaradi nekaj odstotkov ljudi, ki bi lahko načrtovali kazniva dejanja, bodo nadzorovali prebivalce celotnih mest in, lahko bi ogrozili svobodo izražanja, pravico do zbiranja, protestov.

 

 


18. vzporednik

789 epizod


Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.

Boštjan Anžin, Beograd

20.12.2019

Srbija vse tesneje sodeluje s Kitajsko na političnem, gospodarskem in varnostnem področju.

Ob koncu leta je Srbija priljubljena destinacija tudi za Slovence. Naša vlada se je v Srbijo odpravila v začetku tega tedna, množice slovenskih turistov se bodo na silvestrovanja v srbska mesta usmerile prihodnji teden. Slovenska in srbska vlada sta v Novem Sadu sestankovali že v torek, po seji in po sestankih ministrov pa smo lahko dobili vtis, da so odnosi med državama praktično brez težav.

“Bistvenih novosti na sestanku  med vladami ni bilo, novost, ki je dvignila tudi nekaj prahu, pa je bilo uvajanje pouka srbščine v slovenske šole. Ampak pouk srbščine bi bil zgolj za otroke, ki so potomci Srbov, ki živijo in delajo v Sloveniji, a si želijo, da bi ohranjali materni jezik. Takšnih šol bo 20.” – o vsebini srečanja slovenske in srbske vlade ta teden

Sodelovanje s Slovenijo pa v družbi ne povzroča toliko strahu kot to, kaj prinaša sodelovanje Srbije s Kitajsko, saj so sodelovanja vse tesnejša tako na političnem, gospodarskem kot tudi varstvenem področju.

“Kitajska je zelo priročna tudi za oblasti tukaj v Srbiji. Z velikimi investicijami se ohranjajo na oblasti. Srbi so zanimivo so kot odskočna deska za naprej, trenutno se tu gradita dve veliki tovarni. Kitajska želi prodreti na kontinent preko Zahodnega Balkana. Kitajska rada priskoči na pomoč tistim državam, ki denar sicer težko dobijo.”

Veliko skrbi pa vzbuja tudi ravnanje z okoljem v tovarnah, ki so jih prevzeli Kitajci.

“Srbija je na pragu EU, a hkrati to ni EU, zato se Kitajci tu lahko izognejo velikim strogim uredbam, tudi okoljskim. Ljudje so prepričani, da se je ekologija zelo poslabšala, odkar so prišli Kitajci, a tudi Srbska oblast prepoveduje, da bi se o tem veliko govorilo.”

Večja težava je sodelovanje med srbsko in kitajsko vlado na varnostnem področju.Varna družba in varno mesto sta projekta, ki dvigata ogromno prahu in za katerima stoji kitajski Huawei. Beograd nameravajo spremeniti v najvarnejše mesto Evrope in tehnologijo razširiti po vsej državi. V srbski prestolnici v sodelovanju s kitajskim tehnološkim velikanom Huawei nameščajo pametne kamere s programsko opremo za prepoznavanje obrazov, avtomobilskih tablic in analizo vedenja ljudi. Nameščenih je prek 100, predvideno je, da jih bo na koncu po mestu med 1000 in 2000. “Ti sistemi pri varnosti in boju proti terorizmu nimajo vidnejšega učinka, vse študije namreč kažejo, da se s pomočjo video nadzora lahko prepreči le manjša kazniva dejanja, ko denimo komu kradejo torbico, vdrejo v avto ali ukradejo kolo,” pa je prepričan Andrej Petrovski, predstavnik fundacije Share. Zaradi nekaj odstotkov ljudi, ki bi lahko načrtovali kazniva dejanja, bodo nadzorovali prebivalce celotnih mest in, lahko bi ogrozili svobodo izražanja, pravico do zbiranja, protestov.

 

 


18.07.2017

Polona Fijavž, Nemčija

V Hamburgu je bilo v času vrha G20 na ulicah ogromno do zob oboroženih policajev, ki so s svojo držo izzvali nasilje.


11.07.2017

Karmen Švegl, Grčija

Pogovor s Karmen Švegl, ki se tokrat oglaša iz Grčije. O begunskih centrih na otokih, pa tudi o razmerah v Turčiji.


04.07.2017

Vlasta Jeseničnik, Moskva

V Rusiji te dni odmeva branje razsodbe, procesa proti Čečenom obtoženim umora opozicijskega voditelja Borisa Nemcova. Sodišče sodbe danes ni razglasilo, je pa znano, da jim grozijo celo smrtne obtožbe


27.06.2017

Uroš Lipušček, Peking

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


20.06.2017

Petra Kos Gnamuš – Avstrija

Avstrijska vladajoča koalicija med socialdemokrati in ljudsko stranko je razpadla, zato bodo to jesen v Avstriji izredne parlamentarne volitve. Nobena od strank trenutno na volitvah ne bi dobila večine. Vseeno pa je koalicija pred razpadom strnila vrste in sprejela sveženj integracijskih zakonov, ki med drugim prepoveduje oblačila, ki zakrivajo obraz, vsi priseljenci se bodo morali udeležiti tečajev nemščine in etike, vključeni pa bodo tudi v neplačana javna dela.


13.06.2017

Barbara Kužnik

Pred 12. leti, ko je Barbara Kužnik odšla v Berlin, smo mislili, da se od nje poslavljamo za kakšna štiri leta, po vseh teh letih pa še nič ne kaže, da se bo kmalu vrnila domov.


06.06.2017

Edvard Žitnik, ZDA

Odstop ZDA od Pariškega dogovora je tema, s katero je predsednik Donald Trump spet razburkal svetovno kot domačo javnost. Žal je preveč Američanov tako kot Trump prepričanih, da je globalno segrevanje samo konstrukt znanstvenikov, po drugi strani pa se je ogromno najvidnejših predstavnikov ameriških podjetij, zveznih držav in mest zelo kritično odzvalo na odstop od dogovora. Druga fronta, s katero se že nekaj časa ukvarja predsednik in njegova ekipa, pa je vprašanje vpletanja Rusije v ameriške predsedniške volitve in Trumpova vloga pri tem. Ali ta afera lahko dobi take razsežnosti, da bi se začel predsedniški stolček tresti?


30.05.2017

V Italiji denarne kazni za starše, ki ne bodo cepili otrok

O potici in kaznih za necepljene otroke naš rimski dopisnik Janko Petrovec.


23.05.2017

Boštjan Anžin, Beograd

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


16.05.2017

Polona Fijavž, Berlin

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


02.05.2017

Tanja Borčić Bernard, Zagreb

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


25.04.2017

Nina Kojima, London

V 18. vzporednik se bo oglasila kolegica iz Londona Nina Kojima.


18.04.2017

Karmen Švegl, Bližnji vzhod

V 18. vzporednik se bo oglasila dopisnica z Bližnjega vzhoda Karmen Švegl


11.04.2017

Vlasta Jeseničnik, Moskva

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


04.04.2017

Uroš Lipušček, Peking

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


28.03.2017

Matjaž Trošt, Bruselj

Iz srca Evrope se vse bolje in močneje občuti, da imajo Francozi pred volitvami velike težave, saj z lučjo pri belem dnevu iščejo politike brez madežev, ki jih “napacajo” nepotizem, klientelizem, egoizem ... Zveni znano? No, v evropski prestolnici se bodo letošnjega marca, ki bo kmalu konec storil, spominjali še po začetku brexita: bo res pomenil začetek konca? Ali konec začetka?


21.03.2017

Boštjan Anžin, Beograd

Boštjan Anžin iz Beograda o predsedniški kampanji v Srbiji in nadaljevanju politične krize v Makedoniji.


14.03.2017

Polona Fijavž, Berlin

Polona Fijavž iz Berlina o srečanju Merklove in Trumpa, spremembah na političnem parketu, ki jih je s svojo vrnitvijo v nemško politiko prinesel Martin Schulz in o dresdenski umetniški instalaciji, ki dviga veliko prahu.


07.03.2017

Edvard Žitnik, New York

V 18. vzporedniku Edvard Žitnik iz New Yorka o manjšemu številu turistov, Obami in Lou Reedu.


28.02.2017

Nina Kojima, London

V 18. vzporednik se je oglasila dopisnica Nina Kojima, ki se, tako kot večina priseljencev v Veliko Britanijo, trenutno ukvarja predvsem s tem, kakšen bo status njene družine po Brexitu. V zvezi s tem je še veliko nejasnosti, tudi datum začetka pogajanj še ni znan. “Evropejci bodo lahko po Brexitu na Otok prihajali le začasno, pišejo mediji.”


Stran 19 od 40
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov