Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na Kitajskem začenjajo praznovanje novega leta, ta Pomladni festival, kot ga imenujejo, pa pomeni tudi največjo letno migracijo ljudi na svetu. Kitajci bodo v štiridesetih dneh opravili kar tri milijarde potovanj, še dodatne težave pa prinaša izbruh virusa, ki bi se lahko zaradi potujočih množic nenadzorovano širil. Z našim pekinškim dopisnikom Urošem Lipuščkom razmišljamo o množicah na cestah in letališčih, ki so zaradi varnostnih ukrepov letos precej manjše, ter o štiridesetih letih preseljevanja Kitajcev s podeželja v mesta, najbolj množični migraciji v zgodovini človeštva.
“Včeraj so po hitrem postopku začeli graditi novo bolnišnico, končana naj bi bila v enem tednu, sprejela bo tisoč ljudi. Danes so oblasti sporočile, da mora biti bolnišnica končana v ponedeljek, saj pričakujejo bistveno povečano število obolenj. Primanjkuje tudi zaščitne opreme.” – Uroš Lipušček o stanju na Kitajskem, kjer zaradi koronavirusa že primanjkuje bolniških postelj
Koordinacijo in odgovornost za izkoreninjanje virusa prevzema vlada, do zdaj so bile za to odgovorne pokrajine. Kitajci po novem letu veliko potujejo in se obiskujejo, a zaradi širjenja virusa prepovedujejo celoten promet z osebnimi avtomobili. Edina rešitev za zaščito pred virusom je popolna karantena, saj je po uradnih podatkih okuženih tudi 15 zdravnikov, po neuradnih še bistveno več, zato se težave pojavljajo tudi zaradi pomanjkanja zdravnikov ter medicinskega in drugega strokovnega osebja.
Migracije pa so na Kitajskem stalnica tudi zaradi demografskih teženj. Od leta 1979 naprej smo bili priča najmnožičnejši migraciji v človeški zgodovini, raziskovalci ocenjujejo, da se v tako kratkem odboju še nikoli ni preselilo tolikšno število ljudi. Migracije s podeželja v novo zgrajena mesta so bile posledica ugotovitev oblasti, da bo Kitajska postala razvita država samo, če se bo urbanizirala. Kitajska vlada in partija poskušata z graditvijo mest pospešiti gospodarski razvoj, saj je še vedno veliko območij, v katerih vlada revščina, približno 50 milijonov ljudi živi z evrom in pol na dan.
“Umetna inteligenca je postala realnost na Kitajskem. Včeraj sem prebral, da so po 37 letih našli obsojenca, ki je pobegnil prav ob pomoči umetne inteligence. Bodo pa pravice ljudi vse manjše, če ne bo povsem jasno definirano, za kaj se kamere lahko uporabljajo.” – mesta na Kitajskem se ne spreminjajo samo zaradi migracij, temveč tudi zaradi vse večjega nadzora ob pomoči umetne inteligence
796 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Na Kitajskem začenjajo praznovanje novega leta, ta Pomladni festival, kot ga imenujejo, pa pomeni tudi največjo letno migracijo ljudi na svetu. Kitajci bodo v štiridesetih dneh opravili kar tri milijarde potovanj, še dodatne težave pa prinaša izbruh virusa, ki bi se lahko zaradi potujočih množic nenadzorovano širil. Z našim pekinškim dopisnikom Urošem Lipuščkom razmišljamo o množicah na cestah in letališčih, ki so zaradi varnostnih ukrepov letos precej manjše, ter o štiridesetih letih preseljevanja Kitajcev s podeželja v mesta, najbolj množični migraciji v zgodovini človeštva.
“Včeraj so po hitrem postopku začeli graditi novo bolnišnico, končana naj bi bila v enem tednu, sprejela bo tisoč ljudi. Danes so oblasti sporočile, da mora biti bolnišnica končana v ponedeljek, saj pričakujejo bistveno povečano število obolenj. Primanjkuje tudi zaščitne opreme.” – Uroš Lipušček o stanju na Kitajskem, kjer zaradi koronavirusa že primanjkuje bolniških postelj
Koordinacijo in odgovornost za izkoreninjanje virusa prevzema vlada, do zdaj so bile za to odgovorne pokrajine. Kitajci po novem letu veliko potujejo in se obiskujejo, a zaradi širjenja virusa prepovedujejo celoten promet z osebnimi avtomobili. Edina rešitev za zaščito pred virusom je popolna karantena, saj je po uradnih podatkih okuženih tudi 15 zdravnikov, po neuradnih še bistveno več, zato se težave pojavljajo tudi zaradi pomanjkanja zdravnikov ter medicinskega in drugega strokovnega osebja.
Migracije pa so na Kitajskem stalnica tudi zaradi demografskih teženj. Od leta 1979 naprej smo bili priča najmnožičnejši migraciji v človeški zgodovini, raziskovalci ocenjujejo, da se v tako kratkem odboju še nikoli ni preselilo tolikšno število ljudi. Migracije s podeželja v novo zgrajena mesta so bile posledica ugotovitev oblasti, da bo Kitajska postala razvita država samo, če se bo urbanizirala. Kitajska vlada in partija poskušata z graditvijo mest pospešiti gospodarski razvoj, saj je še vedno veliko območij, v katerih vlada revščina, približno 50 milijonov ljudi živi z evrom in pol na dan.
“Umetna inteligenca je postala realnost na Kitajskem. Včeraj sem prebral, da so po 37 letih našli obsojenca, ki je pobegnil prav ob pomoči umetne inteligence. Bodo pa pravice ljudi vse manjše, če ne bo povsem jasno definirano, za kaj se kamere lahko uporabljajo.” – mesta na Kitajskem se ne spreminjajo samo zaradi migracij, temveč tudi zaradi vse večjega nadzora ob pomoči umetne inteligence
Dopisnica Polona Fijavž o vlogi Nemčije pri reševanju rusko-ukrajinskega spora, stiskah beguncev na belorusko-poljski meji in spremembah nove nemške vlade v koalicijski pogodbi.
Nedavno pridobljen naziv Evropske prestolnice kulture, rekordne razsežnosti epidemije in nadaljevanje sage Đoković. Vse to so bili razlogi, da smo tokrat v Srbijo poklicali dopisnika z Balkana Boštjana Anžina.
Francosko predsedovanje Svetu Evropske unije, prevzeli so ga od Slovenije, naj bi zaznamovala predvsem vprašanja evropske strateške suverenosti, upravljanja migracij, gospodarske rasti, usklajena s podnebnimi cilji z in seveda s covidom-19. S predstavitve francoskega predsedovanja iz Pariza se oglaša Igor Jurič.
Z Jankom Petrovcem iz Rima o osrednjih božičnih praznovanjih, političnem usklajevanju o novem predsedniku države in sezoni na italijanskih smučiščih.
V 18. vzporedniku razmišljamo o grožnji novega spopada v Evropi. Rusija je namreč z namestitvijo velikega števila vojakov in opreme ob ukrajinski meji sprožila ostre odzive držav članic Nata. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, kako resna je možnost spopadov, s kakšnimi pritiski se spopada ruska opozicija in kakšni so odzivi na nagrado Saharova, ki jo je letos prejel Aleksej Navalni. Pogledamo pa tudi na politično problematični Severni Kavkaz in na tamkajšnjo razvijajočo se turistično industrijo.
Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o epidemioloških ukrepih ob božiču, obveznem cepljenju, novi vladi in politični zapuščini Sebastiana Kurza.
Karmen Švegl z Bližnjega vzhoda o možnih izidih obnovljenih mednarodnih pogajanj o iranskih jedrskih ambicijah, izraelskih opozorilih o vojaškem napadu na iranske jedrske objekte in begunski krizi v Belorusiji.
Tanja Borčič Bernard se je javila iz Zagreba, kjer so preteklo soboto potekali najbolj množični protesti proti covidnim ukrepom. Izpostavlja tudi politične pritiske na novinarje in nezaupanje v politiko in pravosodje.
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž se odpravljamo na trenutno največje evropsko krizno žarišče - migrantsko pot, ki iz Belorusije preko Poljske vodi proti centralni Evropi.
V 18. vzporedniku pogledujemo proti Balkanu, ki se ponovno sooča z družbeno-političnimi pretresi, ki bi lahko zamajali stabilnost držav v regiji. V Srbiji, Romuniji in Bolgariji se soočajo s hudim valom okužb, zaradi kritičnih razmer je Bolgarija celo zaprosila za pomoč EU. V Makedoniji se vlada po porazu socialdemokratov na lokalnih volitvah sooča z nezaupnico. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom pa razmišljamo tudi o razmerah v Bosni in Hercegovini, ki ji po opozorilih številnih svetovnih diplomatov grozi celo razpad. Zaradi pritiskov voditeljev bosanskih Srbov se je ponovno znašla pred vprašanjem, kako naprej.
Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o volitvah, podnebni konferenci COP26, načrtovanih svežnjih vlaganj v socialo in okoljske prilagoditve, reformah policije in negotovem trgu delovne sile.
Pred začetkom podnebne konference COP26 v Glasgowu smo poklicali naše dopisnice in dopisnike.
Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o (ne)zaupanju v javnomnenjske raziskave po korupcijski aferi, razgretem političnem prizorišču in uvajanju novih ukrepov za zajezitev okužb s koronavirusom.
Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o pomenu neodvisnega časnika Nova Gazeta, vplivu nove zasedbe v dumi na svobodo izražanja, rekordih števila umrlih za covidom-19 in regiji Amur.
Ali bodo obljube evropskih voditeljev na Balkan prinesle kaj več optimizma glede pridruževanja EU, katere države so z njimi zadovoljne in katere ne?
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o barvni kombinaciji nove koalicije, želji po spremembah med mladimi in referendumu o stanovanjski politiki.
V Italiji so v ospredju gospodarske teme. Od ukinitve letalskega prevoznika Alitalia in ustanovitve nove letalske družbe pa do uveljavljanja pogoja PCT.
Po turistični sezoni se odpravljamo na Hrvaško. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard se učeno sprašujemo, kakšni so rezultati letošnjega poletja in kako bodo vplivali na pobiranje gospodarstva.
Dopisnik Andrej Stopar o čustvenem odnosu Američanov do tragedije 11. 9., posledicah napada na dvojčka, učinkih dvajsetletne vojne proti terorizmu v Afganistanu in orkanu Ida.
Kako se Evropska unija spopada z vprašanje afganistanskih prebežnikov, na kakšne načine jim (ne) misli pomagati in kje v Evropi rastejo nove ograje na mejah?
Neveljaven email naslov