Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Iranu potekajo parlamentarne volitve, a zaradi koronavirusa bo veliko volivcev, ki so tudi sicer razočarani nad svojimi politiki, ostalo doma.
V Iranu so prepovedali zborovanja na vseh javnih krajih – torej na vseh trgih, v parkih, na ulicah … Povod za takšno odločitev pa tokrat niso bila politična trenja in represija oblasti, temveč je posledica koronavirusa. Novica je prišla iznenada, prepovedi so začele veljati včeraj zvečer, danes so že zaprti številna nakupovalni središča, zaprta je tudi glavna tržnica. Pred dvema dnevoma so sicer javnost obvestili o prvih primerih okužbe, a informacije prihajajo počasi. Podatki so pred tem verjetno tudi zadrževali in jih niso objavljali, zdaj pa se hitro širijo po družbenih omrežjih.
“Seveda ne vemo, če je več panike, kot je potrebno, ali je dejansko toliko primerov okužb. Dejstvo je, da tukaj oblasti manipulirajo z informacijami.” – Karmen Švegl o izbruhu koronavirusa v Iranu
Iranski zdravstveni sistem je slab, predvsem zaradi gospodarskih težav, s katerimi se soočajo v državi. Ljudi niso testirali, ker so testiranja predraga, test opravijo samo na tistih bolnih, ki pridejo v bolnišnico z jasnimi znaki okužbe s koronavirusom.
Danes v Iranu potekajo parlamentarne volitve, a veliko ljudi ne bo odšlo na volitve, saj so razočarani nad politiki, pozna pa se tudi vpliv koronavirusa, saj jih veliko ne želi oditi od doma v množico.
“Ljudje gredo na volišča, da bodo za to, kar se dogaja, kaznovali reformiste, ki so bolj naklonjeni Zahodu. Glasovali bodo za konservativce, ki so največji in najglasnejši kritiki Zahoda. Ljudje podpirajo najbolj konservativni del režima, se pa zavedajo, da imajo njihovi glasovi omejeno težo. V Iranu ni parlament tisti, ki ima veliko moči in ki veliko odloča.”
796 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V Iranu potekajo parlamentarne volitve, a zaradi koronavirusa bo veliko volivcev, ki so tudi sicer razočarani nad svojimi politiki, ostalo doma.
V Iranu so prepovedali zborovanja na vseh javnih krajih – torej na vseh trgih, v parkih, na ulicah … Povod za takšno odločitev pa tokrat niso bila politična trenja in represija oblasti, temveč je posledica koronavirusa. Novica je prišla iznenada, prepovedi so začele veljati včeraj zvečer, danes so že zaprti številna nakupovalni središča, zaprta je tudi glavna tržnica. Pred dvema dnevoma so sicer javnost obvestili o prvih primerih okužbe, a informacije prihajajo počasi. Podatki so pred tem verjetno tudi zadrževali in jih niso objavljali, zdaj pa se hitro širijo po družbenih omrežjih.
“Seveda ne vemo, če je več panike, kot je potrebno, ali je dejansko toliko primerov okužb. Dejstvo je, da tukaj oblasti manipulirajo z informacijami.” – Karmen Švegl o izbruhu koronavirusa v Iranu
Iranski zdravstveni sistem je slab, predvsem zaradi gospodarskih težav, s katerimi se soočajo v državi. Ljudi niso testirali, ker so testiranja predraga, test opravijo samo na tistih bolnih, ki pridejo v bolnišnico z jasnimi znaki okužbe s koronavirusom.
Danes v Iranu potekajo parlamentarne volitve, a veliko ljudi ne bo odšlo na volitve, saj so razočarani nad politiki, pozna pa se tudi vpliv koronavirusa, saj jih veliko ne želi oditi od doma v množico.
“Ljudje gredo na volišča, da bodo za to, kar se dogaja, kaznovali reformiste, ki so bolj naklonjeni Zahodu. Glasovali bodo za konservativce, ki so največji in najglasnejši kritiki Zahoda. Ljudje podpirajo najbolj konservativni del režima, se pa zavedajo, da imajo njihovi glasovi omejeno težo. V Iranu ni parlament tisti, ki ima veliko moči in ki veliko odloča.”
Hrvati napovedujejo in pričakujejo izjemen izkupiček poletne sezone. Kljub napovedanim podražitvam se zmogljivosti polnijo, zaradi priprav na sprejem evra so naši južni sosedi marsikje že začeli tudi dvojno označevanje cen, dinamično pa je tudi na nepremičninskem trgu. Več v pogovoru z našo zagrebško dopisnico.
Mudimo se pri zahodnih sosedih. O suši, ki pesti sever Italije in obeta redukcije vode, o propadlem referendumu, ki ni vzbudil nobenega zanimanja ter o lokalnih volitvah. Dodajamo nekaj besed o poletnih počitnicah in nekaj turističnih nasvetov.
S Karmen Švegl se posvetimo dogajanju na preseku dveh področij, saj vojna v Ukrajini močno vpliva tudi na razmere v bližnjevzhodnih državah.
Oddaja 18. vzporednik je tokrat nekoliko drugačna. Če običajno zvezo z dopisniki vzpostavimo prek telefona, nas je danes Vlasta Jeseničnik obiskala v studiu.
S Polono Fijavž o realnosti ukrajinskih beguncev na Poljskem in v Nemčiji, graditvi zaklonišč in pojavu sodobnega fašizma.
V 18. vzporedniku z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom pod drobnogled vzamemo vedno dinamične odnose na Balkanu.
V 18. vzporedniku z rusko dopisnico Vlasto Jeseničnik pogledujemo proti Moskvi.
Tanja Borčić Bernard o začetku turistične sezone na Hrvaškem, zamiku odprtja Pelješkega mosta in o odzivih hrvaške politike na rezultate slovenskih volitev.
Z dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o Muskovem prevzemu Twitterja, izvolitvi prve temnopolte vrhovne sodnice in grožnji z jedrsko vojno.
Z dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o bojevanju na vzhodu Ukrajine in o obljubah zahodnih voditeljev.
V 18. vzporedniku se odpravljamo v Italijo, kamor bodo ta konec tedna uprte oči številnih kristjanov po vsem svetu.
O predvolilni kampanji v Franciji se pogovarjamo z našo dopisnico Mojco Širok.
V 18. vzporedniku se nam oglasi Gašper Andrinek, ki v teh dneh raziskuje družbeno in politično sliko v baltskih državah.
V 18. vzporedniku se odpravljamo h kolegu Janu Grilcu, ki se te dni mudi na Madžarskem.
Naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž o trenutnih razmerah na Poljskem, ki množično sprejema begunce iz Ukrajine.
Z Andrejem Stoparjem o najnovejših Putinovih potezah ob invaziji, vplivu komunikacije voditeljev na razplet vojne in odzivu ameriške administracije na dogajanje.
Vlasta Jeseničnik spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini in poroča o razpoloženju na ulicah ruskega glavnega mesta.
Eden izmed največjih težav naše južne sosede je tudi delovanje pravne države poroča Tanja Borčič Bernard.
Amerika trenutno ni pripravljena poslati vojake na teren, recimo v Ukrajino, da bi se tam borili, sporoča dopisnik Andrej Stopar.
Neveljaven email naslov