Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po uradni razglasitvi pandemije, njeno žarišče je trenutno v Evropi, se celina sprašuje, kako naj se odzove na krizne razmere. Okužene so odkrili že v vseh evropskih državah, Evropska unija je sprostila 25 milijard evrov pomoči gospodarstvu, pojavljajo pa se vprašanja o solidarnosti med državami. Z bruseljsko dopisnico Mojco Širok razmišljamo, kako je unija pripravljena na zdravstveno krizo.
“Smo pri ključnem problemu – zakaj imamo Evropsko unijo. Ves čas poudarjam, kar pravi Ursula von der Layen, Evropska unija so države članice, ki so suverene pri svojem odločanju. Evropska unija tukaj samo koordinira in usklajuje. Bruselj počne tisto, kar lahko.” – Mojca Širok
Razmere se po državah članicah zelo razlikujejo. Nekateri italijanski poslanci so se ta teden ostro odzvali, češ da druge države ne ravnajo solidarno do Italije. Mojca Širok, ki je bila tudi italijanska dopisnica, pojasnjuje: “Italijanska vlada je ukrepala tako, kot je bilo treba. Težava pa je bila v tem, da Italijani teh navodil niso upoštevali.”
“Komisarju Lenarčiču je pripadla ena najbolj vidnih vlog. To nalogo opravlja dobro. Ukvarja se z usklajevanjem in spodbujanjem solidarnosti med državami članicami. Če pa država članica ne zaprosi za pomoč, EU civilne zaščite na evropski ravni ne more aktivirati.”
796 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Po uradni razglasitvi pandemije, njeno žarišče je trenutno v Evropi, se celina sprašuje, kako naj se odzove na krizne razmere. Okužene so odkrili že v vseh evropskih državah, Evropska unija je sprostila 25 milijard evrov pomoči gospodarstvu, pojavljajo pa se vprašanja o solidarnosti med državami. Z bruseljsko dopisnico Mojco Širok razmišljamo, kako je unija pripravljena na zdravstveno krizo.
“Smo pri ključnem problemu – zakaj imamo Evropsko unijo. Ves čas poudarjam, kar pravi Ursula von der Layen, Evropska unija so države članice, ki so suverene pri svojem odločanju. Evropska unija tukaj samo koordinira in usklajuje. Bruselj počne tisto, kar lahko.” – Mojca Širok
Razmere se po državah članicah zelo razlikujejo. Nekateri italijanski poslanci so se ta teden ostro odzvali, češ da druge države ne ravnajo solidarno do Italije. Mojca Širok, ki je bila tudi italijanska dopisnica, pojasnjuje: “Italijanska vlada je ukrepala tako, kot je bilo treba. Težava pa je bila v tem, da Italijani teh navodil niso upoštevali.”
“Komisarju Lenarčiču je pripadla ena najbolj vidnih vlog. To nalogo opravlja dobro. Ukvarja se z usklajevanjem in spodbujanjem solidarnosti med državami članicami. Če pa država članica ne zaprosi za pomoč, EU civilne zaščite na evropski ravni ne more aktivirati.”
Hrvati napovedujejo in pričakujejo izjemen izkupiček poletne sezone. Kljub napovedanim podražitvam se zmogljivosti polnijo, zaradi priprav na sprejem evra so naši južni sosedi marsikje že začeli tudi dvojno označevanje cen, dinamično pa je tudi na nepremičninskem trgu. Več v pogovoru z našo zagrebško dopisnico.
Mudimo se pri zahodnih sosedih. O suši, ki pesti sever Italije in obeta redukcije vode, o propadlem referendumu, ki ni vzbudil nobenega zanimanja ter o lokalnih volitvah. Dodajamo nekaj besed o poletnih počitnicah in nekaj turističnih nasvetov.
S Karmen Švegl se posvetimo dogajanju na preseku dveh področij, saj vojna v Ukrajini močno vpliva tudi na razmere v bližnjevzhodnih državah.
Oddaja 18. vzporednik je tokrat nekoliko drugačna. Če običajno zvezo z dopisniki vzpostavimo prek telefona, nas je danes Vlasta Jeseničnik obiskala v studiu.
S Polono Fijavž o realnosti ukrajinskih beguncev na Poljskem in v Nemčiji, graditvi zaklonišč in pojavu sodobnega fašizma.
V 18. vzporedniku z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom pod drobnogled vzamemo vedno dinamične odnose na Balkanu.
V 18. vzporedniku z rusko dopisnico Vlasto Jeseničnik pogledujemo proti Moskvi.
Tanja Borčić Bernard o začetku turistične sezone na Hrvaškem, zamiku odprtja Pelješkega mosta in o odzivih hrvaške politike na rezultate slovenskih volitev.
Z dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o Muskovem prevzemu Twitterja, izvolitvi prve temnopolte vrhovne sodnice in grožnji z jedrsko vojno.
Z dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o bojevanju na vzhodu Ukrajine in o obljubah zahodnih voditeljev.
V 18. vzporedniku se odpravljamo v Italijo, kamor bodo ta konec tedna uprte oči številnih kristjanov po vsem svetu.
O predvolilni kampanji v Franciji se pogovarjamo z našo dopisnico Mojco Širok.
V 18. vzporedniku se nam oglasi Gašper Andrinek, ki v teh dneh raziskuje družbeno in politično sliko v baltskih državah.
V 18. vzporedniku se odpravljamo h kolegu Janu Grilcu, ki se te dni mudi na Madžarskem.
Naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž o trenutnih razmerah na Poljskem, ki množično sprejema begunce iz Ukrajine.
Z Andrejem Stoparjem o najnovejših Putinovih potezah ob invaziji, vplivu komunikacije voditeljev na razplet vojne in odzivu ameriške administracije na dogajanje.
Vlasta Jeseničnik spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini in poroča o razpoloženju na ulicah ruskega glavnega mesta.
Eden izmed največjih težav naše južne sosede je tudi delovanje pravne države poroča Tanja Borčič Bernard.
Amerika trenutno ni pripravljena poslati vojake na teren, recimo v Ukrajino, da bi se tam borili, sporoča dopisnik Andrej Stopar.
Neveljaven email naslov