Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Združene države so ta teden presegle žalostni mejnik in postale prve z več kot 100.000 mrtvimi zaradi koronavirusa, v ospredje pa že silijo teme, povezane z novembrskimi predsedniškimi volitvami.
To predvolilno leto bo očitno eno bolj nenavadnih v zgodovini – ob zaprtih mestih in velikih delih gospodarstva, protestih proti ukrepom v posameznih zveznih državah, še nikdar prej videnemu številu brezposelnih in zaostrovanju sporov s Kitajsko bosta kandidata Donald Trump in Joe Biden volivce prepričevala na drugačne načine, kot bi jih v »normalni« kampanji. Ali je epidemija vsaj za zdaj Američane bolj povezala ali je ta povzročila v ameriški družbi še večje delitve, Andrej Stopar odgovarja:
“Vojne so običajno Američane bolj povezale. Obstajala je večja pripravljenost na žrtvovanje v dobro domovine. Danes pa je v vojni proti epidemiji zareza med republikanci in demokrati še globlja. Ljudje ali ne verjamejo v pandemijo ali se po drugi strani bojijo normalizacije življenja. Enotnosti ni opaziti. Vse se razlaga skozi strankarski ideološki ključ.”
V Združenih državah je ta hip brezposelnih največ ljudi, stopnja se giba okoli 15 odstotkov, kar je trikrat višje število kot pred začetkom epidemije. V devetih tednih je v ZDA službo izgubilo skoraj 40 milijonov ljudi. Zdi se, kot da Američane po zdravstveni čaka še ena huda kriza, a naš dopisnik pravi, da so čez lužo nekoliko bolj pozitivni.
“Stališče republikancev je, da je gospodarstvo samo po sebi toliko zdravo, da ko ga bodo spet zagnali, bo povpraševanje po delovnih mestih kot produktih domače proizvodnje tako veliko, da se bodo stvari same postavile na mesto.”
796 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Združene države so ta teden presegle žalostni mejnik in postale prve z več kot 100.000 mrtvimi zaradi koronavirusa, v ospredje pa že silijo teme, povezane z novembrskimi predsedniškimi volitvami.
To predvolilno leto bo očitno eno bolj nenavadnih v zgodovini – ob zaprtih mestih in velikih delih gospodarstva, protestih proti ukrepom v posameznih zveznih državah, še nikdar prej videnemu številu brezposelnih in zaostrovanju sporov s Kitajsko bosta kandidata Donald Trump in Joe Biden volivce prepričevala na drugačne načine, kot bi jih v »normalni« kampanji. Ali je epidemija vsaj za zdaj Američane bolj povezala ali je ta povzročila v ameriški družbi še večje delitve, Andrej Stopar odgovarja:
“Vojne so običajno Američane bolj povezale. Obstajala je večja pripravljenost na žrtvovanje v dobro domovine. Danes pa je v vojni proti epidemiji zareza med republikanci in demokrati še globlja. Ljudje ali ne verjamejo v pandemijo ali se po drugi strani bojijo normalizacije življenja. Enotnosti ni opaziti. Vse se razlaga skozi strankarski ideološki ključ.”
V Združenih državah je ta hip brezposelnih največ ljudi, stopnja se giba okoli 15 odstotkov, kar je trikrat višje število kot pred začetkom epidemije. V devetih tednih je v ZDA službo izgubilo skoraj 40 milijonov ljudi. Zdi se, kot da Američane po zdravstveni čaka še ena huda kriza, a naš dopisnik pravi, da so čez lužo nekoliko bolj pozitivni.
“Stališče republikancev je, da je gospodarstvo samo po sebi toliko zdravo, da ko ga bodo spet zagnali, bo povpraševanje po delovnih mestih kot produktih domače proizvodnje tako veliko, da se bodo stvari same postavile na mesto.”
Hrvati napovedujejo in pričakujejo izjemen izkupiček poletne sezone. Kljub napovedanim podražitvam se zmogljivosti polnijo, zaradi priprav na sprejem evra so naši južni sosedi marsikje že začeli tudi dvojno označevanje cen, dinamično pa je tudi na nepremičninskem trgu. Več v pogovoru z našo zagrebško dopisnico.
Mudimo se pri zahodnih sosedih. O suši, ki pesti sever Italije in obeta redukcije vode, o propadlem referendumu, ki ni vzbudil nobenega zanimanja ter o lokalnih volitvah. Dodajamo nekaj besed o poletnih počitnicah in nekaj turističnih nasvetov.
S Karmen Švegl se posvetimo dogajanju na preseku dveh področij, saj vojna v Ukrajini močno vpliva tudi na razmere v bližnjevzhodnih državah.
Oddaja 18. vzporednik je tokrat nekoliko drugačna. Če običajno zvezo z dopisniki vzpostavimo prek telefona, nas je danes Vlasta Jeseničnik obiskala v studiu.
S Polono Fijavž o realnosti ukrajinskih beguncev na Poljskem in v Nemčiji, graditvi zaklonišč in pojavu sodobnega fašizma.
V 18. vzporedniku z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom pod drobnogled vzamemo vedno dinamične odnose na Balkanu.
V 18. vzporedniku z rusko dopisnico Vlasto Jeseničnik pogledujemo proti Moskvi.
Tanja Borčić Bernard o začetku turistične sezone na Hrvaškem, zamiku odprtja Pelješkega mosta in o odzivih hrvaške politike na rezultate slovenskih volitev.
Z dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o Muskovem prevzemu Twitterja, izvolitvi prve temnopolte vrhovne sodnice in grožnji z jedrsko vojno.
Z dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o bojevanju na vzhodu Ukrajine in o obljubah zahodnih voditeljev.
V 18. vzporedniku se odpravljamo v Italijo, kamor bodo ta konec tedna uprte oči številnih kristjanov po vsem svetu.
O predvolilni kampanji v Franciji se pogovarjamo z našo dopisnico Mojco Širok.
V 18. vzporedniku se nam oglasi Gašper Andrinek, ki v teh dneh raziskuje družbeno in politično sliko v baltskih državah.
V 18. vzporedniku se odpravljamo h kolegu Janu Grilcu, ki se te dni mudi na Madžarskem.
Naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž o trenutnih razmerah na Poljskem, ki množično sprejema begunce iz Ukrajine.
Z Andrejem Stoparjem o najnovejših Putinovih potezah ob invaziji, vplivu komunikacije voditeljev na razplet vojne in odzivu ameriške administracije na dogajanje.
Vlasta Jeseničnik spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini in poroča o razpoloženju na ulicah ruskega glavnega mesta.
Eden izmed največjih težav naše južne sosede je tudi delovanje pravne države poroča Tanja Borčič Bernard.
Amerika trenutno ni pripravljena poslati vojake na teren, recimo v Ukrajino, da bi se tam borili, sporoča dopisnik Andrej Stopar.
Neveljaven email naslov