Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z Andrejem Stoparjem, našim dopisnikom iz ZDA, o hitri rasti števila okuženih in umrlih za koronavirusno boleznijo, Trumpovemu spreminjanju stališč v zvezi z nošenjem mask, njegovi novi podobi in o zapuščini Johna Lewisa.
V Združenih državah epidemija koronavirusne bolezni ne pojenja, iz dneva v dan lahko beremo o doseženih in preseženih novih rekordih glede števila okužb in smrtnih primerov. Včeraj je število potrjenih okužb preseglo štiri milijone, do zdaj je umrlo vsaj 144.000 ljudi.
"Novost je, da tako visokih števil okužbe še ni bilo. Ljudje vsak dan govorijo o istih stvareh, govorijo o maskah, o težavah z bolnišnicami. Tako kot številni Američani se tudi jaz vsako jutro zbujam in ponavljam isto zgodbo. Kljub temu nekateri Američani v drugih delih Združenih držav nauka svojih sodržavljanov o ravnanju med epidemijo ne upoštevajo. Najhuje je v sončnem pasu." – Andrej Stopar
Širjenje virusa in vladni odzivi nanj očitno skrbijo vse več Američanov, na to kaže tudi poteza predsednika Trumpa, ki je vnovič uvedel novinarske konference na temo epidemije. Na njih je priporočil nošenje mask, kar pomeni velik zasuk v njegovi politiki. V zadnjih tednih in mesecih je temu sicer nasprotoval.
"Trump je potreboval več mesecev, da je maske označil za koristne. Strokovnjaki so v tistem obdobju z nekim namenom govorili, da maske niso tako uporabne. Namen je bil preprečiti, da javnost pleni maske in s tem prepreči njihovo uporabo bolnišnicam, ki so jih nujno potrebovale. V ozadju je psihologija množic."
Za jesenske volitve bo ključno tudi to, kako se bo Trump spoprijel s temo sistemskega rasizma in protestov. Za zdaj njegove poteze niso bile prav spravljive, v nekatera ameriška mesta je napotil tudi zvezne varnostne službe. V več mestih, kjer so bili v zadnjih tednih spopadi med protestniki in policijo, župani nasprotujejo prisotnosti zveznih varnostnih sil.
"Predsednik ima pristojnosti in zvezne enote lahko napoti v določene kraje, a mora to še prej uskladiti z mestnimi oblastmi. Enote je napotil v Chicago in v Novo Mehiko, kjer je njihov župan povedal, da se z njim pred to potezo prvič ni nihče uskladil. Kljub temu mislim, da predsednik ne bo stopil nazaj. Pošilja nove enote, nihče ne ve točno, kaj bodo počele v mestih. Ne varujejo samo zveznega premoženja. Ljudi tlačijo v avtomobile in jim pri tem ne pojasnijo razloga njihove aretacije."
Opozarja še, da je ogromno težav na zvezni ravni, ki se ponavljajo ves čas. Pred slabim tednom je umrl ameriški kongresnik John Lewis, pionir boja za državljanske pravice v Združenih državah. Bil je soborec Martina Luthra Kinga ml., eden najpomembnejših aktivistov v 60. letih, vodil je tudi znameniti pohod za pravice temnopoltih v Selmi in pozneje 30 let deloval v ameriškem kongresu. "Američani njegovemu spominu dajejo veliko pozornosti. Tudi marsikdo iz nasprotnega političnega pola. Njegova zapuščina je velika, a ne zagotovljena. Temnopolta skupnost se mora še v prihodnje truditi za spoštovanje in uveljavljanje svojih pravic."
796 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Z Andrejem Stoparjem, našim dopisnikom iz ZDA, o hitri rasti števila okuženih in umrlih za koronavirusno boleznijo, Trumpovemu spreminjanju stališč v zvezi z nošenjem mask, njegovi novi podobi in o zapuščini Johna Lewisa.
V Združenih državah epidemija koronavirusne bolezni ne pojenja, iz dneva v dan lahko beremo o doseženih in preseženih novih rekordih glede števila okužb in smrtnih primerov. Včeraj je število potrjenih okužb preseglo štiri milijone, do zdaj je umrlo vsaj 144.000 ljudi.
"Novost je, da tako visokih števil okužbe še ni bilo. Ljudje vsak dan govorijo o istih stvareh, govorijo o maskah, o težavah z bolnišnicami. Tako kot številni Američani se tudi jaz vsako jutro zbujam in ponavljam isto zgodbo. Kljub temu nekateri Američani v drugih delih Združenih držav nauka svojih sodržavljanov o ravnanju med epidemijo ne upoštevajo. Najhuje je v sončnem pasu." – Andrej Stopar
Širjenje virusa in vladni odzivi nanj očitno skrbijo vse več Američanov, na to kaže tudi poteza predsednika Trumpa, ki je vnovič uvedel novinarske konference na temo epidemije. Na njih je priporočil nošenje mask, kar pomeni velik zasuk v njegovi politiki. V zadnjih tednih in mesecih je temu sicer nasprotoval.
"Trump je potreboval več mesecev, da je maske označil za koristne. Strokovnjaki so v tistem obdobju z nekim namenom govorili, da maske niso tako uporabne. Namen je bil preprečiti, da javnost pleni maske in s tem prepreči njihovo uporabo bolnišnicam, ki so jih nujno potrebovale. V ozadju je psihologija množic."
Za jesenske volitve bo ključno tudi to, kako se bo Trump spoprijel s temo sistemskega rasizma in protestov. Za zdaj njegove poteze niso bile prav spravljive, v nekatera ameriška mesta je napotil tudi zvezne varnostne službe. V več mestih, kjer so bili v zadnjih tednih spopadi med protestniki in policijo, župani nasprotujejo prisotnosti zveznih varnostnih sil.
"Predsednik ima pristojnosti in zvezne enote lahko napoti v določene kraje, a mora to še prej uskladiti z mestnimi oblastmi. Enote je napotil v Chicago in v Novo Mehiko, kjer je njihov župan povedal, da se z njim pred to potezo prvič ni nihče uskladil. Kljub temu mislim, da predsednik ne bo stopil nazaj. Pošilja nove enote, nihče ne ve točno, kaj bodo počele v mestih. Ne varujejo samo zveznega premoženja. Ljudi tlačijo v avtomobile in jim pri tem ne pojasnijo razloga njihove aretacije."
Opozarja še, da je ogromno težav na zvezni ravni, ki se ponavljajo ves čas. Pred slabim tednom je umrl ameriški kongresnik John Lewis, pionir boja za državljanske pravice v Združenih državah. Bil je soborec Martina Luthra Kinga ml., eden najpomembnejših aktivistov v 60. letih, vodil je tudi znameniti pohod za pravice temnopoltih v Selmi in pozneje 30 let deloval v ameriškem kongresu. "Američani njegovemu spominu dajejo veliko pozornosti. Tudi marsikdo iz nasprotnega političnega pola. Njegova zapuščina je velika, a ne zagotovljena. Temnopolta skupnost se mora še v prihodnje truditi za spoštovanje in uveljavljanje svojih pravic."
Našega dopisnika je v Peking poklical Damjan Zorc. Pogovarjala sta se o zapletih med Združenimi državami Amerike in Kitajsko. Medtem ko so vse oči sveta osredotočene zgolj na to, ali se bo ameriški predsednik Donald Trump srečal s severnokorejskim voditeljem Kim Jong Unom, se med ZDA in Kitajsko zapleta na trgovinskem področju.
V 18. vzporednik se je oglasila dopisnica Erika Štular iz Bruslja
Na Zahodnem bregu na nadzornih točkah izraelske vojske znova potekajo protesti Palestincev, s čimer danes zaznamujejo dan katastrofe v spomin na ustanovitev države Izrael pred 70 leti.
40 let po umoru predsednika vlade Italijani skušajo postaviti njegov lik in delo v zgodovinski okvir. Aktualna politična situacija: pat pozicija.
V 18. vzporednik se je iz New Yorka oglasil Edvard Žitnik. Praznik dela ima korenine v ZDA, a ga tam ne slavijo, je zgolj poglavje v zgodovinskih učbenikih:
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic, tokrat se je iz Bruslja oglasil Matjaž Trošt.
18. Vzporednik je tokrat na Kitajsko poklical našega sodelavca Uroša Lipuščka.
18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic. Tokrat se je iz ZDA oglasil Edvard Žitnik.
Karmen Švegl se je tokrat oglasila z Malte, ki se je na naslovnicah svetovnih medijev pojavila po oktobrskem umoru novinarke Daphne Caruane Galizie.
V 18. vzporednik se je tokrat oglasila dopisnica iz Avstrije Petra Kos Gnamuš.
18. vzporednik klilče v Rim. Z aktualnimi informacijami se je Damjanu Zorcu oglasil dopisnik Janko Petrovec.
18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic. Tokrat se iz Zagreba oglasila Tanja Borčić Bernard.
Neveljaven email naslov