Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z Andrejem Stoparjem, našim dopisnikom iz ZDA, o hitri rasti števila okuženih in umrlih za koronavirusno boleznijo, Trumpovemu spreminjanju stališč v zvezi z nošenjem mask, njegovi novi podobi in o zapuščini Johna Lewisa.
V Združenih državah epidemija koronavirusne bolezni ne pojenja, iz dneva v dan lahko beremo o doseženih in preseženih novih rekordih glede števila okužb in smrtnih primerov. Včeraj je število potrjenih okužb preseglo štiri milijone, do zdaj je umrlo vsaj 144.000 ljudi.
"Novost je, da tako visokih števil okužbe še ni bilo. Ljudje vsak dan govorijo o istih stvareh, govorijo o maskah, o težavah z bolnišnicami. Tako kot številni Američani se tudi jaz vsako jutro zbujam in ponavljam isto zgodbo. Kljub temu nekateri Američani v drugih delih Združenih držav nauka svojih sodržavljanov o ravnanju med epidemijo ne upoštevajo. Najhuje je v sončnem pasu." – Andrej Stopar
Širjenje virusa in vladni odzivi nanj očitno skrbijo vse več Američanov, na to kaže tudi poteza predsednika Trumpa, ki je vnovič uvedel novinarske konference na temo epidemije. Na njih je priporočil nošenje mask, kar pomeni velik zasuk v njegovi politiki. V zadnjih tednih in mesecih je temu sicer nasprotoval.
"Trump je potreboval več mesecev, da je maske označil za koristne. Strokovnjaki so v tistem obdobju z nekim namenom govorili, da maske niso tako uporabne. Namen je bil preprečiti, da javnost pleni maske in s tem prepreči njihovo uporabo bolnišnicam, ki so jih nujno potrebovale. V ozadju je psihologija množic."
Za jesenske volitve bo ključno tudi to, kako se bo Trump spoprijel s temo sistemskega rasizma in protestov. Za zdaj njegove poteze niso bile prav spravljive, v nekatera ameriška mesta je napotil tudi zvezne varnostne službe. V več mestih, kjer so bili v zadnjih tednih spopadi med protestniki in policijo, župani nasprotujejo prisotnosti zveznih varnostnih sil.
"Predsednik ima pristojnosti in zvezne enote lahko napoti v določene kraje, a mora to še prej uskladiti z mestnimi oblastmi. Enote je napotil v Chicago in v Novo Mehiko, kjer je njihov župan povedal, da se z njim pred to potezo prvič ni nihče uskladil. Kljub temu mislim, da predsednik ne bo stopil nazaj. Pošilja nove enote, nihče ne ve točno, kaj bodo počele v mestih. Ne varujejo samo zveznega premoženja. Ljudi tlačijo v avtomobile in jim pri tem ne pojasnijo razloga njihove aretacije."
Opozarja še, da je ogromno težav na zvezni ravni, ki se ponavljajo ves čas. Pred slabim tednom je umrl ameriški kongresnik John Lewis, pionir boja za državljanske pravice v Združenih državah. Bil je soborec Martina Luthra Kinga ml., eden najpomembnejših aktivistov v 60. letih, vodil je tudi znameniti pohod za pravice temnopoltih v Selmi in pozneje 30 let deloval v ameriškem kongresu. "Američani njegovemu spominu dajejo veliko pozornosti. Tudi marsikdo iz nasprotnega političnega pola. Njegova zapuščina je velika, a ne zagotovljena. Temnopolta skupnost se mora še v prihodnje truditi za spoštovanje in uveljavljanje svojih pravic."
796 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Z Andrejem Stoparjem, našim dopisnikom iz ZDA, o hitri rasti števila okuženih in umrlih za koronavirusno boleznijo, Trumpovemu spreminjanju stališč v zvezi z nošenjem mask, njegovi novi podobi in o zapuščini Johna Lewisa.
V Združenih državah epidemija koronavirusne bolezni ne pojenja, iz dneva v dan lahko beremo o doseženih in preseženih novih rekordih glede števila okužb in smrtnih primerov. Včeraj je število potrjenih okužb preseglo štiri milijone, do zdaj je umrlo vsaj 144.000 ljudi.
"Novost je, da tako visokih števil okužbe še ni bilo. Ljudje vsak dan govorijo o istih stvareh, govorijo o maskah, o težavah z bolnišnicami. Tako kot številni Američani se tudi jaz vsako jutro zbujam in ponavljam isto zgodbo. Kljub temu nekateri Američani v drugih delih Združenih držav nauka svojih sodržavljanov o ravnanju med epidemijo ne upoštevajo. Najhuje je v sončnem pasu." – Andrej Stopar
Širjenje virusa in vladni odzivi nanj očitno skrbijo vse več Američanov, na to kaže tudi poteza predsednika Trumpa, ki je vnovič uvedel novinarske konference na temo epidemije. Na njih je priporočil nošenje mask, kar pomeni velik zasuk v njegovi politiki. V zadnjih tednih in mesecih je temu sicer nasprotoval.
"Trump je potreboval več mesecev, da je maske označil za koristne. Strokovnjaki so v tistem obdobju z nekim namenom govorili, da maske niso tako uporabne. Namen je bil preprečiti, da javnost pleni maske in s tem prepreči njihovo uporabo bolnišnicam, ki so jih nujno potrebovale. V ozadju je psihologija množic."
Za jesenske volitve bo ključno tudi to, kako se bo Trump spoprijel s temo sistemskega rasizma in protestov. Za zdaj njegove poteze niso bile prav spravljive, v nekatera ameriška mesta je napotil tudi zvezne varnostne službe. V več mestih, kjer so bili v zadnjih tednih spopadi med protestniki in policijo, župani nasprotujejo prisotnosti zveznih varnostnih sil.
"Predsednik ima pristojnosti in zvezne enote lahko napoti v določene kraje, a mora to še prej uskladiti z mestnimi oblastmi. Enote je napotil v Chicago in v Novo Mehiko, kjer je njihov župan povedal, da se z njim pred to potezo prvič ni nihče uskladil. Kljub temu mislim, da predsednik ne bo stopil nazaj. Pošilja nove enote, nihče ne ve točno, kaj bodo počele v mestih. Ne varujejo samo zveznega premoženja. Ljudi tlačijo v avtomobile in jim pri tem ne pojasnijo razloga njihove aretacije."
Opozarja še, da je ogromno težav na zvezni ravni, ki se ponavljajo ves čas. Pred slabim tednom je umrl ameriški kongresnik John Lewis, pionir boja za državljanske pravice v Združenih državah. Bil je soborec Martina Luthra Kinga ml., eden najpomembnejših aktivistov v 60. letih, vodil je tudi znameniti pohod za pravice temnopoltih v Selmi in pozneje 30 let deloval v ameriškem kongresu. "Američani njegovemu spominu dajejo veliko pozornosti. Tudi marsikdo iz nasprotnega političnega pola. Njegova zapuščina je velika, a ne zagotovljena. Temnopolta skupnost se mora še v prihodnje truditi za spoštovanje in uveljavljanje svojih pravic."
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Mimo evrovizijske evforije pri severnih sosedih ne bomo mogli, nič manj pa ne preseneča dejstvo, da so se Avstrijci v primerjavi z Nemci s kar polstoletno zamudo končno le odločno lotili denacifikacije. Tamkajšnji mediji in medijska politika se tudi močno razlikujeta od tozadevnih slovenskih razmer, a samo znotraj državnih meja. Ko se Avstrijci podajo v medijske posle na sončni strani Alp, niso pri svojem opletanju z mediji nenadoma nič več boljši od ostalih. Več pa tudi o volitvah v Evropski parlament, ki so močno razburkale politične kroge na Koroškem.
V pogovoru z našo londonsko dopisnico o tem, kako na Otoku odmeva padec Alenke Bratušek. V pogovoru smo se podali tudi na sosednji otok, kjer se eden izmed najrazvpitejših severnoirskih politikov Gerry Adams otepa hudih obtožb. Primerjali smo tudi slovenske in britanske prvomajske praznike in se spomnili 20-letnice predora pod Rokavskim prelivom.
Kaj čaka Srbijo, potem ko je dobila novo vlado? Druga pomembna vzporednica s Slovenijo pa je te dni tudi napoved prodaje nekaterih pomembnih državnih podjetij. Naša dopisnica Marta Razboršek je med drugim govorila tudi o Kosovu, ki se pripravlja na volitve. Dotaknili smo se tudi nekaterih manj težkih tem, kot je na primer poletni glasbeni festival Exit, ki bo tokrat potekal le v Novem Sadu, pokomentirali pa smo tudi, ali je zmaga zagrebške Cibone v ligi ABA prizadela navijače obeh beograjskih klubov.
Kaj čaka Srbijo, potem ko je dobila novo vlado? Druga pomembna vzporednica s Slovenijo pa je te dni tudi napoved prodaje nekaterih pomembnih državnih podjetij. Naša dopisnica Marta Razboršek je med drugim govorila tudi o Kosovu, ki se pripravlja na volitve. Dotaknili smo se tudi nekaterih manj težkih tem, kot je na primer poletni glasbeni festival Exit, ki bo tokrat potekal le v Novem Sadu, pokomentirali pa smo tudi, ali je zmaga zagrebške Cibone v ligi ABA prizadela navijače obeh beograjskih klubov.
V skrajno zapletenem položaju in ob dnevnih spremembah, ki že nekaj mesecev prevevajo Ukrajino, se naša dopisnica več ukvarja s sosednjo državo kot z Rusijo – to pa še ne pomeni, da so zanimivosti ruskega vsakdana presahnile in da Rusija ne pozna več svojih notranjepolitičnih težav ...
Danes o Kitajski kot mokrih sanjah avtomobilske industrije in trgovine. Konec tedna v Pekingu odpirajo avtomobilski sejem, ki je po sejmih v Detroitu in Frankurtu, že tretji najpomembnejši na svetu. V kratkem bo, kot vse kaže, prehitel tudi omenjena dva, ker je Kitajska že postala največji svetovni proizvajalec pa tudi kupec avtomobilov…
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic. Tokrat smo se odpravili v Rim in prisluhnili Mojci Širok.
V tokratnem 18. vzporedniku z našo bližnjevzhodno dopisnico o presenetljivih rezultatih nedavnih turških volitev, na katerih je premier Erdogan kljub slabi medijski popotnici osvojil rekordno število glasov. Več tudi o neizogibnem gojenju kulta osebnosti v Egiptu, ki se nadaljuje z generalom Al Sisijem ... Nekaj besed smo posvetili tudi perzijskemu novemu letu, ki ga praznujejo na prvi pomladni dan, in bližajočim se afganistanskim predsedniškim volitvam 5. aprila.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. Tokrat nam bo družbo delal Edvard Žitnik, dopisnik iz New Yorka.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. Tokrat nam bo družbo delal Edvard Žitnik, dopisnik iz New Yorka.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Oglašanje z Otoka posvečamo ljubezni nekdanjega britanskega premieja Churchilla do svojega mačka in rasti britanskega gospodarstva, ki se vrača v stanje pred krizo.
Naš dopisnik iz Zagreba v teh dneh podrobno spremlja spor med Hrvaško in Srbijo, ki sta druga proti drugi vložili tožbo za genocid; prav danes pa se je v zvezi s tem začela ustna obravava na Meddržavnem sodišču v Haagu. Tema pogovora so tudi najnovejši dogodki v Bosni in Hercegovini, kjer sta center demonstracij še vedno Tuzla in Sarajevo. Za nameček pa pogovor zaznamuje tudi ščepec pustne šaljivosti.
Naš bruseljski dopisnik tokrat predvsem o najnovejši gospodarski napovedi Evropske komisije, po kateri Sloveniji kaže nekoliko bolje. V pogovoru je pozornost namenil tudi najbolj aktualnima žariščema trenutno na Stari celini, Ukrajini in Bosni in Hercegovini.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Pogovor z dopisnico iz Rima Mojco Širok o tem, da so vremenske razmere zaostrene tudi v Italiji.
Neveljaven email naslov