Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o porazu Demokratične stranke socialistov na parlamentarnih volitvah, o novih pogajanjih med Srbijo in Kosovom ter o bolgarskem protestu proti vladi.
V Črni gori so na nedeljskih parlamentarnih volitvah opozicijske stranke prvič dobile več glasov od Demokratične stranke socialistov, ki vlada že od leta 1991. Njen voditelj predsednik Milo Đukanović je poraz priznal, a sestava prihodnje vlade je še nejasna. Pot do nove vlade ne bo lahka, saj je opozicija zelo razdeljena.
"Đukanovića ne moremo čisto odpisati. Računa na to, da trem strankam, ki so v osnovi koalicije, ne bo uspelo. Po eni strani imamo izrazito prosrbsko, po drugi pa proevropsko strujo. Glavni cilji te so spoštovanje do zdaj sprejetih mednarodnih sporazumov, reševanje problema članstva v Natu, ker o tem niso nikoli imeli referenduma, in zaveza k pogajanjem z Evropsko unijo. Sestaviti želijo vlado strokovnjakov, ki bo Črno goro izvlekla iz krize. Zavzemajo se za demokratizacijo in evropeizacijo ter za odpravo korupcije in kriminala, ki ju očitajo Milu Đukanoviću in celotni stranki socialistov, ki so s Črno goro ravnali kot z družinskim podjetjem." – Boštjan Anžin
Na včerajšnjih pogovorih v Beli hiši naj bi sosednji državi Srbija in Kosovo dosegli napredek na področju gospodarskih odnosov. Danes bodo ob prisotnosti Donalda Trumpa podpisali gospodarski sporazum, a brez zapletov spet ni šlo. Sporen je bil eden od členov sporazuma.
"Vsi čakamo, kakšen bo na koncu ta sporazum, ki je za zdaj še zelo skrivnosten. Šlo naj bi predvsem za vzpostavitev letalske, železniške in avtocestne povezave, o čemer so se pogovarjali že na prejšnjih sestankih. Srbska stran je rekla, da se ne bo pogovarjala o kakršnem koli priznanju Kosova. Na drugi strani imamo kosovsko stran, ki pravi, da je edini končni sporazum med Kosovom in Srbijo medsebojno priznanje. Bomo videli, koliko bo sporazum sicer presegel gospodarski del, ki ga sicer načeloma prepuščajo Bruslju." – Boštjan Anžin
Resna politična kriza se dogaja tudi v Bolgariji, kjer so se dvomesečni protesti proti vladi sprevrgli v spopade s policijo. Ranjenih je več kot sto ljudi, a premier Bojko Borisov odstop zavrača. Vlado k odstopu poziva tudi predsednik Bolgarije Rumen Radev.
"Odstop pričakujejo zaradi korupcije, povezanosti oligarhov in generalnega tožilstva. Vladajoča stranka komentira, da gre za pritiske, a ne razmišlja o odstopu, ker bi po tem tudi vsaka naslednja vlada morala odstopiti, če bi tako zahtevalo kriminalno podzemlje." – Boštjan Anžin
Protesti potekajo 57. dan. Protestniki ne želijo oditi nikamor, dokler zdajšnja vlada ne odstopi in lahko gredo na predčasne volitve, premier Bojko Borisov pa zagotavlja, da tudi on ne gre nikamor. Svoj čas si želi pridobiti z rekonstrukcijo vlade, prizadeva si tudi za spremembo ustave, med drugim je sprožil postopek, s katerim bi podaljšal obdobje, znotraj katerega bi se zdajšnji protesti pomirili.
796 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o porazu Demokratične stranke socialistov na parlamentarnih volitvah, o novih pogajanjih med Srbijo in Kosovom ter o bolgarskem protestu proti vladi.
V Črni gori so na nedeljskih parlamentarnih volitvah opozicijske stranke prvič dobile več glasov od Demokratične stranke socialistov, ki vlada že od leta 1991. Njen voditelj predsednik Milo Đukanović je poraz priznal, a sestava prihodnje vlade je še nejasna. Pot do nove vlade ne bo lahka, saj je opozicija zelo razdeljena.
"Đukanovića ne moremo čisto odpisati. Računa na to, da trem strankam, ki so v osnovi koalicije, ne bo uspelo. Po eni strani imamo izrazito prosrbsko, po drugi pa proevropsko strujo. Glavni cilji te so spoštovanje do zdaj sprejetih mednarodnih sporazumov, reševanje problema članstva v Natu, ker o tem niso nikoli imeli referenduma, in zaveza k pogajanjem z Evropsko unijo. Sestaviti želijo vlado strokovnjakov, ki bo Črno goro izvlekla iz krize. Zavzemajo se za demokratizacijo in evropeizacijo ter za odpravo korupcije in kriminala, ki ju očitajo Milu Đukanoviću in celotni stranki socialistov, ki so s Črno goro ravnali kot z družinskim podjetjem." – Boštjan Anžin
Na včerajšnjih pogovorih v Beli hiši naj bi sosednji državi Srbija in Kosovo dosegli napredek na področju gospodarskih odnosov. Danes bodo ob prisotnosti Donalda Trumpa podpisali gospodarski sporazum, a brez zapletov spet ni šlo. Sporen je bil eden od členov sporazuma.
"Vsi čakamo, kakšen bo na koncu ta sporazum, ki je za zdaj še zelo skrivnosten. Šlo naj bi predvsem za vzpostavitev letalske, železniške in avtocestne povezave, o čemer so se pogovarjali že na prejšnjih sestankih. Srbska stran je rekla, da se ne bo pogovarjala o kakršnem koli priznanju Kosova. Na drugi strani imamo kosovsko stran, ki pravi, da je edini končni sporazum med Kosovom in Srbijo medsebojno priznanje. Bomo videli, koliko bo sporazum sicer presegel gospodarski del, ki ga sicer načeloma prepuščajo Bruslju." – Boštjan Anžin
Resna politična kriza se dogaja tudi v Bolgariji, kjer so se dvomesečni protesti proti vladi sprevrgli v spopade s policijo. Ranjenih je več kot sto ljudi, a premier Bojko Borisov odstop zavrača. Vlado k odstopu poziva tudi predsednik Bolgarije Rumen Radev.
"Odstop pričakujejo zaradi korupcije, povezanosti oligarhov in generalnega tožilstva. Vladajoča stranka komentira, da gre za pritiske, a ne razmišlja o odstopu, ker bi po tem tudi vsaka naslednja vlada morala odstopiti, če bi tako zahtevalo kriminalno podzemlje." – Boštjan Anžin
Protesti potekajo 57. dan. Protestniki ne želijo oditi nikamor, dokler zdajšnja vlada ne odstopi in lahko gredo na predčasne volitve, premier Bojko Borisov pa zagotavlja, da tudi on ne gre nikamor. Svoj čas si želi pridobiti z rekonstrukcijo vlade, prizadeva si tudi za spremembo ustave, med drugim je sprožil postopek, s katerim bi podaljšal obdobje, znotraj katerega bi se zdajšnji protesti pomirili.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Župan malega mesta proti državi, begunski otroci proti odvzeti subvenciji, naravovarstveniki proti marmornim megakorporacijam in prebivalci Benetk proti turistom.
Hrvaška dopisnica Tanja Borčič Bernard o spet rekordni turistični sezoni, novih razsežnostih afere Mamić in žalostni zgodbi mladega invalida.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Ruska vlada je razburila ljudi z novo pokojninsko reformo, o tem in še več aktualnih novicah iz Rusije smo poklicali v Moskvo.
V 18. vzporednik se je oglasil dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin, ki pozorno spremlja dogajanje na relaciji Beograd - Priština.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Dopisnica z Dunaja Petra Kos Gnamuš o tem, zakaj je Dunaj najboljše mesto za bivanje na svetu in o tem, da avstrijska vlada sprejema nepriljubljene ukrepe.
Erika Štular je naša dopisnica iz Bruslja. Z Damjanom Zorcem sta spregovorila o Grexitu, ki se ni zgodil, in o Brexitu, ki naj bi se zgodil kmalu. Iz bruseljskih postajališč nameravajo po dveh letih umakniti oborožene vojake, županja Amsterdama pa je uvedla kazen 140 evrov za uriniranje na javnih prostorih.
Ukradena letala, knjiga bivše sodelavke predsednika Trumpa in upokojitev Roberta Redforda:
Tanja Borčič Bernard se je tokrat oglasila s Hvara. V začetku avgusta je na Hrvaškem najbolj aktualna tema že tradicionalno obletnica operacije Nevihta, na katero imata hrvaška in srbska stran zelo različne poglede.
Iz vroče Italije se je v 18. vzporednik oglasil naš rimski dopisnik Janko Petrovec.
Beograjski dopisnik Boštjan Anžin je poročal o srbskem prometnem kaosu, katastrofalnem požaru v Grčiji, šahovski partiji med Srbijo in Kosovom ter o razmerah v Črni gori.
Predsedniški sistem v Turčiji. Erdogana kritiki tudi po tihem nočejo več kritizirati. V Turčijo prihaja več Slovencev. Obisk se je povečal po zlatu košarkarske reprezentance in morda tudi zaradi televizijskih zvezdnikov. V Iranu preganjajo dekle, ki je objavljalo posnetke plesa.
Matjaž Trošt se je oglasil iz Bruslja in poročal o nogometni evforiji in o dilemi, kdo bo sploh imel čas sprejeti ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
Nemčija je šokirana in pretresena, sporoča Polona Fijavž, ki je v zadnjih dneh spremljala maratonska politična pogajanja med kanclerko Angelo Merkel in notranjim ministrom Horstom Seehoferjem.
V 18. vzporednik je poklicala Vlasta Jeseničnik iz Moskve.
Avstrija, od koder se javlja dopisnica Petra Kos Gnamuš, s prvim julijem prevzema predsedovanje Evropski uniji.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Neveljaven email naslov