Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem o Trumpovi okužbi s koronavirusom, predvolilnem času in glasovanju po pošti ter o pomenu posameznih držav pri rezultatu volitev.
Epidemija koronavirusne bolezni v Združenih državah ne pojenja, skoraj v vseh zveznih državah so ta teden odkrili povečanje števila okuženih, v številnih so dosegli tudi nove žalostne rekorde. Najhuje je v ruralnih okoljih. Dogaja se, da tam število okuženih sicer na število prebivalcev ni tako visoko, a je glede na skupno število prebivalcev Združenih držav ta odstotek visok. Dogajanje v ZDA bodo zaznamovale tudi predsedniške volitve 3. novembra. "Američani so razdeljeni," pove dopisnik Andrej Stopar.
"Demokrati so v političnem smislu obsedeni s pandemijo in virusom. Ves čas dejavno spoštujejo varnostne ukrepe, medtem pa so republikanci v dobršni meri nasprotniki tega. A ker je nenadoma veliko okuženih republikancev v Beli hiši, so ti začeli nositi maske in javnost ozaveščati o pomembnosti spoštovanja ukrepov."
Ko se je predsednik Donald Trump okužil s koronavirusom in nekaj dni preživel v bolnišnici, smo bili priče enemu najbolj dramatičnih trenutkov njegovega predsedovanja. Ob vrnitvi v Belo hišo je na stopnišču teatralno odstranil masko in salutiral vojaškemu helikopterju.
"Predsenik Trump želi ves čas vzpostavljati druge teme in tudi zdaj je pandemija nujno zlo. Ves čas je želel poudarjati, da virus ni tako nevaren. S svojo osebnostjo in izkušnjo na videz demonstrira, da ga je z lahkoto premagati. Ta bolezen je v pogledu podpore problematična, ankete jasno kažejo, da zaradi bolezni ni požel večje podpore in sočutja državljanov."
Predsednik Trump in njegov demokratski protikandidat Joe Biden sta na turneji po ključnih zveznih državah, v katerih se bodo najverjetneje odločile volitve.
"Pomembno je vnaprej opredeliti, katere države bodo ključne. Na to se osredotočajo volilne kampanje, saj tja pošiljajo največ sredstev in največ energije. Če opazujemo, kam predsedniški kandidati največ potujejo - nikoli jih ni v New York in v Kalifornijo, to sta državi, ki sta prepričljivo demokratski. Malokrat potujejo v 'sončni pas', torej v Alabamo ali Georgio. Leta 2016 so bile zelo pomembne države Michigan, Pensilvanija, Wisconsin, Florida, Arizona, Severna Karolina, Ohio, Teksas in Iowa. Večinoma bodo tudi letos to države, na katere moramo biti najbolj pozorni. A gre le za napovedi in vprašanje je, kako dobro te napovedi zadenejo. "
Letošnje volitve so posebne zaradi številnih dejavnikov, predvsem en pa bo močno vplival na dneve in tedne po volitvah, letos bo veliko več ljudi glasovalo po pošti. Več kot deset milijonov jih je to že storilo, kar je veliko višja številka kot ob prejšnjih volitvah. A Donald Trump že mesece glasovanje po pošti označuje za goljufivo.
"Težava je tudi v tem, da so volilna pravila znotraj zveznih držav različna in je ta sistem v tem pogledu zelo nepregleden. Pri Pensilvaniji je znano, da mora biti letos glasovnica vložena v dve ovojnici, drugače ne velja. Ljudje, ki so že oddali svoje glasovnice, so zaradi tega vznemirjeni."
Donald Trump na predvolilnem soočenju ni želel obsoditi oboroženih skupin belih supremacistov. Različne take skupine so v zadnjih tednih prišle v ospredje zaradi organiziranih poskusov ugrabitve vsaj dveh guvernerjev zveznih držav, do zob oboroženi se pojavljajo na protestih in odkrito izražajo sovražna in rasistična stališča.
"Včeraj smo lahko na televiziji NBC News gledali predsednika v Miamiju, kjer je povedal, da že leta obsoja te supremaciste, a veliko več energije vloži v obsojanje skrajno levih skupin."
796 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem o Trumpovi okužbi s koronavirusom, predvolilnem času in glasovanju po pošti ter o pomenu posameznih držav pri rezultatu volitev.
Epidemija koronavirusne bolezni v Združenih državah ne pojenja, skoraj v vseh zveznih državah so ta teden odkrili povečanje števila okuženih, v številnih so dosegli tudi nove žalostne rekorde. Najhuje je v ruralnih okoljih. Dogaja se, da tam število okuženih sicer na število prebivalcev ni tako visoko, a je glede na skupno število prebivalcev Združenih držav ta odstotek visok. Dogajanje v ZDA bodo zaznamovale tudi predsedniške volitve 3. novembra. "Američani so razdeljeni," pove dopisnik Andrej Stopar.
"Demokrati so v političnem smislu obsedeni s pandemijo in virusom. Ves čas dejavno spoštujejo varnostne ukrepe, medtem pa so republikanci v dobršni meri nasprotniki tega. A ker je nenadoma veliko okuženih republikancev v Beli hiši, so ti začeli nositi maske in javnost ozaveščati o pomembnosti spoštovanja ukrepov."
Ko se je predsednik Donald Trump okužil s koronavirusom in nekaj dni preživel v bolnišnici, smo bili priče enemu najbolj dramatičnih trenutkov njegovega predsedovanja. Ob vrnitvi v Belo hišo je na stopnišču teatralno odstranil masko in salutiral vojaškemu helikopterju.
"Predsenik Trump želi ves čas vzpostavljati druge teme in tudi zdaj je pandemija nujno zlo. Ves čas je želel poudarjati, da virus ni tako nevaren. S svojo osebnostjo in izkušnjo na videz demonstrira, da ga je z lahkoto premagati. Ta bolezen je v pogledu podpore problematična, ankete jasno kažejo, da zaradi bolezni ni požel večje podpore in sočutja državljanov."
Predsednik Trump in njegov demokratski protikandidat Joe Biden sta na turneji po ključnih zveznih državah, v katerih se bodo najverjetneje odločile volitve.
"Pomembno je vnaprej opredeliti, katere države bodo ključne. Na to se osredotočajo volilne kampanje, saj tja pošiljajo največ sredstev in največ energije. Če opazujemo, kam predsedniški kandidati največ potujejo - nikoli jih ni v New York in v Kalifornijo, to sta državi, ki sta prepričljivo demokratski. Malokrat potujejo v 'sončni pas', torej v Alabamo ali Georgio. Leta 2016 so bile zelo pomembne države Michigan, Pensilvanija, Wisconsin, Florida, Arizona, Severna Karolina, Ohio, Teksas in Iowa. Večinoma bodo tudi letos to države, na katere moramo biti najbolj pozorni. A gre le za napovedi in vprašanje je, kako dobro te napovedi zadenejo. "
Letošnje volitve so posebne zaradi številnih dejavnikov, predvsem en pa bo močno vplival na dneve in tedne po volitvah, letos bo veliko več ljudi glasovalo po pošti. Več kot deset milijonov jih je to že storilo, kar je veliko višja številka kot ob prejšnjih volitvah. A Donald Trump že mesece glasovanje po pošti označuje za goljufivo.
"Težava je tudi v tem, da so volilna pravila znotraj zveznih držav različna in je ta sistem v tem pogledu zelo nepregleden. Pri Pensilvaniji je znano, da mora biti letos glasovnica vložena v dve ovojnici, drugače ne velja. Ljudje, ki so že oddali svoje glasovnice, so zaradi tega vznemirjeni."
Donald Trump na predvolilnem soočenju ni želel obsoditi oboroženih skupin belih supremacistov. Različne take skupine so v zadnjih tednih prišle v ospredje zaradi organiziranih poskusov ugrabitve vsaj dveh guvernerjev zveznih držav, do zob oboroženi se pojavljajo na protestih in odkrito izražajo sovražna in rasistična stališča.
"Včeraj smo lahko na televiziji NBC News gledali predsednika v Miamiju, kjer je povedal, da že leta obsoja te supremaciste, a veliko več energije vloži v obsojanje skrajno levih skupin."
Z dopisniki iz Bruslja običajno govorimo o zapletenih birokratskih vijačnicah in labirintih Evropske unije, a ker med prazničnim časom tudi v tako zamotanih labirintih vlada malo zatišja, se tokrat pogovarjamo kar o Bruslju kot mestu. Naš dopisnik Igor Jurič nas odpelje na tek po mestu, med katerim spoznavamo življenje v različnih četrtih ter težave mesta s prometom in odpadki.
Srbija vse tesneje sodeluje s Kitajsko na političnem, gospodarskem in varnostnem področju.
Britanska politika je v zadnjih letih postajala vse bolj razdeljena in hitro spreminjajoča. Spori glede brexita, za katere je videti, kot da nimajo konca, so v ozadje potiskali žgoče družbene težave, ki so v predvolilni tekmi znova priplavale na površje. V volilne skrinjice so 12. decembra torej leteli tudi odgovori, kako Britanci vidijo svojo pot v prihodnost. Dan po predčasnih volitvah z našim londonskim dopisnikom Adrijanom Bakičem razmišljamo, kako bodo rezultati vplivali na prihajajoče izzive za britansko družbo, na sporazum z Evropsko unijo glede brexita in na nov politični zemljevid Združenega kraljestva.
Na srečanju ob 70. obletnici zveze Nato se je ameriški predsednik Donald Trump spustil v nekaj osebnih obračunov z drugimi svetovnimi voditelji in si odprl še nekaj novih zunanjepolitičnih front. Na domačem političnem prizorišču mu za ovratnik dihajo demokrati, ki pripravljajo ustavno obtožbo. Z našim washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o tem, kako bodo procesi v zvezi s Trumpovo ukrajinsko afero vplivali na prihajajoče volitve, ali gre za resen poskus odstavitve predsednika ali le za kameram in fotoaparatom namenjeno politično tragikomedijo, analiziramo pa tudi Melanijin prispevek k drugačni božični podobi Bele hiše.
Iz Zagreba Tanja Borčić Bernard o stavki učiteljev, predvolilni kampanji za predsedniško mesto in predsedovanju Hrvaške Svetu Evropske unije.
O izginotju še zadnje kadilske oaze v srednji Evropi, iskanju nove vlade in koroški Slovenki Olgi Voglauer v avstrijskem parlamentu.
V Bruslju je jesen zaznamovala negotovost na številnih področjih - brexit, iskanje novih komisarjev in grožnja podnebnih sprememb poganjajo dinamično politično dogajanje.
Kitajska in Evropska unija se glede političnih vprašanj pogosto znajdeta na različnih bregovih, kljub temu pa gospodarsko sodelovanje vztrajno raste. Izrazit primer so izdelki visokotehnoloških industrij - v EU jih največ uvozimo prav s Kitajske, lani jih je bilo kar za 130 milijard evrov. Z našim dopisnikom Urošem Lipuščkom se odpravimo na pot po kitajski visokotehnološki industriji, se zapeljemo s samovozečim avtobusom in razmišljamo o možnostih sodelovanja med Slovenijo in Kitajsko pri razvoju umetne inteligence. Zaletimo se tudi v kitajski spletni požarni zid.
Združeno kraljestvo se je po štirih letih ognjevitih razprav, treh prestavitvah brexita in napovedanih že drugih predčasnih volitvah znašlo v zelo nezavidljivem položaju. Parlament je serijsko zavračal predloge predsednika vlade Borisa Johnsona, vlada ni izpolnila svoje obljube o dokončnem odhodu iz EU do konca oktobra ne glede na vse okoliščine. Del političnih strank si želi novega referenduma, del dokončne potrditve sporazuma, na ulicah se vrstijo protesti nasprotnikov in podpornikov brexita, nesoglasja se poglabljajo.
Reportaža z obmejnega območja razkriva novo ravnotežje moči v severni Siriji.
Jesen na Balkanu prinaša politične preobrate, Albanija in Severna Makedonija brez zelene luči za začetek pristopnih pogajanj.
V Rusiji so praznovali 67. rojstni dan Vladimirja Putina, ob tem so opozicijski protesti v Moskvi vedno močnejši, česar pa ne čutijo v najmanj poseljeni ruski republiki Altaj.
V Atenah prve velike stavke po ustoličenju nove grške vlade, begunska kriza na grških otokih in zapleteno sojenje politični stranki.
Strankarsko in sploh politično življenje v Italiji je že nekaj časa zelo burno, ledenik grozi, da bo zgrmel z Mont Blanca, v cerkvenih krogih pa v ospredje prihajata odnos Vatikana do varovanja okolja ter nazadnje še vprašanje ohranjanja duhovniškega celibata v Rimskokatoliški cerkvi.
Trump noče vojne v Bližnjem vhodu in celotno politično življenje v ZDA se že vrti okoli volitev
Poklicali smo dopisnika v Beogradu Boštjana Anžina, ki je spregovoril o eksodusu srbskih državljanov, volitvah na Kosovem in incidentu na hrvaško-srbski meji.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Poklicali smo Janka Petrovca v Rim, ki je podrobno spremljal vladno krizo, sinodo valdeške cerkve in preporod tradicionalne glasbe in plesa tárante.
V 18. vzporednik se iz Bruslja oglaša naš dopisnik Igor Jurič. Govorimo o izzivih, ki čakajo nastajajočo novo Evropsko komisijo, dotaknili pa se bomo tudi teme, ki se ji v povezavi z Evropsko unijo skoraj ne moremo izogniti – brexita.
Končuje se drugi največji muslimanski praznik Kurban-bajram. Verniki se počasi vračajo tudi iz Hadža, oziroma tradicionalnega romanja v Meko. Jemen je medtem razpadel na sever, kjer vlada šiitska skupina, in jug, kjer so oblast prevzeli seperatisti. Ogromno tamkajšnjih prebivalcev je zaradi lakote in ekološke katastrofe, ki sta neposredni posledici vojne, umrlo.
Neveljaven email naslov