Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z bruseljsko dopisnico Mojco Širok razmišljamo o usklajenosti odzivov držav članic EU, o tem, kako bodo novi rekordi števila okužb vplivali na gospodarstvo in o zatikanjih med pogajanji EU in Združenega kraljestva.
Stara celina se je znova znašla v primežu pandemije in vsaka država po svoje skuša zamejiti širjenje virusa. Belgija je ena najhuje prizadetih držav na svetu po številu umrlih na milijon prebivalcev, število okužb se spet povečuje. Bruseljska dopisnica Mojca Širok pove, da se vendar vse zdi drugače kot v pomladnem času.
"Vse je drugače, in to precej drugače. V Belgiji se je v 14 dneh glede na 100.000 prebivalcev število okužb povečalo za približno 200 odstotkov. Na intenzivnih oddelkih imajo 2000 postelj, tudi vso opremo, ki je za zdravljenje bolnikov potrebna. Belgijski minister za zdravje je v petek opozoril, da je državo že zajel cunami, ne samo okužb, ampak cunami hudo obolelih. V Belgiji bo sredi novembra zasedenih 2000 postelj, če jim ne bo uspelo zajeziti virusa."
Odzivi posameznih držav članic ob prvem valu epidemije so bili zelo različni, meje so se zaprle in veliko očitkov je pozneje letelo na nezmožnost usklajenega ukrepanja v okviru združene Evrope. Pri drugem valu epidemije je po besedah dopisnice bolje predvsem na dveh področjih. Ti sta zapiranje in prehodi meja. Veliko več je usklajevanj in dogovarjanj. Enotni trg tako ni popolnoma ohromljen. Druga izboljšava pa je boljše sodelovanje pri prihodnjih ukrepih, kot so nabava različne opreme s skupnimi javnimi naročili in vlaganje v cepivo.
Če se nam epidemija zdi dolgotrajna, pa imamo v Evropski uniji še eno krizo, ki pa se zdi že skoraj neskončna. Pogajanja o prihodnjih odnosih med Unijo in Združenim kraljestvom po brexitu se zdijo v najboljšem primeru zapletena, ta teden so bila celo prekinjena, rok za dosego dogovora pa se bliža oziroma je že skoraj tu. Včeraj so se pogajanja nadaljevala in glavni pogajalec na strani Evropske unije Michel Barnier je povedal, "da je zelo pomembno, da smo spet sedli za isto mizo. Vsak dan šteje in imamo ogromno, ogromno skupno odgovornost". Najpomembnejši zadevi sta dostop do enotnega trga in poštena konkurenca.
"Včasih smo uporabljali izraz mehiška nadaljevanka, ker pa smo danes v času 2.0, bi rekla, da je brexit podoben netflixovi kriminalni seriji. Ko se ti že zdi, da si pri koncu, se še vedno zgodi preobrat, zato da bi zadostili občinstvu." – Mojca Širok
789 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Z bruseljsko dopisnico Mojco Širok razmišljamo o usklajenosti odzivov držav članic EU, o tem, kako bodo novi rekordi števila okužb vplivali na gospodarstvo in o zatikanjih med pogajanji EU in Združenega kraljestva.
Stara celina se je znova znašla v primežu pandemije in vsaka država po svoje skuša zamejiti širjenje virusa. Belgija je ena najhuje prizadetih držav na svetu po številu umrlih na milijon prebivalcev, število okužb se spet povečuje. Bruseljska dopisnica Mojca Širok pove, da se vendar vse zdi drugače kot v pomladnem času.
"Vse je drugače, in to precej drugače. V Belgiji se je v 14 dneh glede na 100.000 prebivalcev število okužb povečalo za približno 200 odstotkov. Na intenzivnih oddelkih imajo 2000 postelj, tudi vso opremo, ki je za zdravljenje bolnikov potrebna. Belgijski minister za zdravje je v petek opozoril, da je državo že zajel cunami, ne samo okužb, ampak cunami hudo obolelih. V Belgiji bo sredi novembra zasedenih 2000 postelj, če jim ne bo uspelo zajeziti virusa."
Odzivi posameznih držav članic ob prvem valu epidemije so bili zelo različni, meje so se zaprle in veliko očitkov je pozneje letelo na nezmožnost usklajenega ukrepanja v okviru združene Evrope. Pri drugem valu epidemije je po besedah dopisnice bolje predvsem na dveh področjih. Ti sta zapiranje in prehodi meja. Veliko več je usklajevanj in dogovarjanj. Enotni trg tako ni popolnoma ohromljen. Druga izboljšava pa je boljše sodelovanje pri prihodnjih ukrepih, kot so nabava različne opreme s skupnimi javnimi naročili in vlaganje v cepivo.
Če se nam epidemija zdi dolgotrajna, pa imamo v Evropski uniji še eno krizo, ki pa se zdi že skoraj neskončna. Pogajanja o prihodnjih odnosih med Unijo in Združenim kraljestvom po brexitu se zdijo v najboljšem primeru zapletena, ta teden so bila celo prekinjena, rok za dosego dogovora pa se bliža oziroma je že skoraj tu. Včeraj so se pogajanja nadaljevala in glavni pogajalec na strani Evropske unije Michel Barnier je povedal, "da je zelo pomembno, da smo spet sedli za isto mizo. Vsak dan šteje in imamo ogromno, ogromno skupno odgovornost". Najpomembnejši zadevi sta dostop do enotnega trga in poštena konkurenca.
"Včasih smo uporabljali izraz mehiška nadaljevanka, ker pa smo danes v času 2.0, bi rekla, da je brexit podoben netflixovi kriminalni seriji. Ko se ti že zdi, da si pri koncu, se še vedno zgodi preobrat, zato da bi zadostili občinstvu." – Mojca Širok
V 18. vzporednik je poklical Edvard Žitnik, dopisnik iz New Yorka.
V 18. vzporednik se je iz Carigrada oglasila dopisnica Karmen Švegl. V mestu se pripravljajo na ponovljene županske volitve, ki jih bodo izvedli 23. junija.
Srbijo pretresajo grozovite poplave, grozovita pa je tudi retorika med Srbijo in Kosovim. Grozovite so tudi stare zamere med Hrvaško in Srbijo.
Avstrijci so Sebastianu Kurzu izglasovali šele prvo nezaupnico v zgodovini države, še vedno pa odmeva tudi afera Ibiza.
V ospredju dogajanja v Italiji je poleg slovitega Gira minister Salvini. Nekaj vrstic v medijih pa je zaselda tudi slovenska čebela.
Vse o stavnicah, evrovizijskem vrvežu, favoritih, kaj o sebi in o Sebi menijo Izraleci, predvsem pa kakšno je tamkajšnje življenje.
Poklicali smo Vlasto Jeseničnik, dopisnico v Moskvi Nesreča ruskega letala na moskovskem letališču Šeremetjevo, od katere je minilo 48 ur, je še vedno v ospredju ruskega medijskega prostora. Slabe vremenske razmere in možnost tehnične napake sta kot kaže že ovrženi teoriji, saj naj bi bila za nesrečo kriva neizkušenost pilota, ki v danih razmerah ni znal pravilno odreagirati.
Včeraj so na Kitajskem po več kot šestih letih priprav odprli največjo hortikulturno razstavo v zgodovini, ki se razsteza na površini petstotih nogometnih stadionov. Na Japonskem pa so dobili novega cesarja.
Lastniki pod pretvezo obnove ljudi mečejo iz stanovanj, nato pa ceno dvignejo za 20 odstotkov, česar si večina Berlinčanov ne more privoščiti.
Kitajci ponujajo gradnjo železnice od Rijeke do Zagreba, kasneje pa tudi do Budimpešte, kar bi luko Rijeka postavilo na zemljevid. Hrvaška sicer še bolj krčevito išče ladjedelniške partnerje, ni pa znano, kaj je v celotni zadevi agenda Kitajcev.
Naš sodelavec Adrijan Bakič prej kot drugi izve, česa Britanci še ne vedo. Kaj bi jih in nas še utegnilo presenetiti in zakaj še kar čakamo na maj; na Thereso May?
Demokratskih kandidatov in kandidatk za predsednika je že dobrih dvajset, med njimi pa se že razvnema boj. "Trump je pri svojih nasprotnikih zbudil občutek, da je treba nekaj storiti. Tudi volivci so se na vmesnih volitvah v veliko večjem številu odzvali in glasovali."
Čeprav je teroristična organizacija Islamska država uradno poražena, kot v zadnjih dneh poročajo z Bližnjega vzhoda, naša dopisnica Karmen Švegl pravi, da bo njihovo ideologijo težko poraziti. V prispevku še o Golanski planoti, ki je znova po nekaj letih prišla v medije, Turčiji ter beguncih, ki bežijo iz Kitajske.
V 18. vzporednik smo poklicali Boštjana Anžina, ki se mudi v protestnem vrvežu sredi Beograda.
Uroš Lipušček o prizemljitvi letal Boeing 737: "Ta letala so prizemljena v Singapurju, Avstraliji, Indiji ... tudi na Kitajskem, kjer pravijo, da gre za začasen ukrep. Tem letalom bodo spet dovolili leteti, ko bodo jasni vzroki obeh letalskih nesreč." Uroš Lipušček je spregovoril še o Huaweju - Američani naj bi podjetje obtožili, da ta v nove telefone vgrajuje vohunsko opremo.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic. Tokrat je Damjan Zorc poklical v Rim Janka Petrovca.
Novice in sveže zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. Tokrat smo v prestolnico Moskve poklicali Vlasto Jeseničnik, ki poroča o tem, da se je v zadnjih mesecih priljubljenost ruskega predsednika Vladimirja Putina precej zmanjšala. Ljudje so nezadovoljni predvsem zaradi povišanja upokojitvene starosti.
Truplo v zmrzovalniku, žigosanje z vžigalnikom in blokada jadranske magistrale. V 18. vzporednik se je iz Zagreba oglasila Tanja Borčić Bernard.
Iz Avstrije se je oglasila dopisnica Petra Kos Gnamuš, ki spremlja tudi avstrijsko zimsko turistično sezono: "Veliko turistov se je zaradi obilnih snežnih padavin ustrašilo zaprtih cest, zato avstrijski turizem pozimi najbrž ne bo dosegel pričakovanih rekordnih številk."
Adrijan Bakič iz Londona o neodločnem odločanju o morebitni odločitvi o izhodu Velike Britanije iz Evropske unije.
Neveljaven email naslov