Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z bruseljsko dopisnico Mojco Širok razmišljamo o usklajenosti odzivov držav članic EU, o tem, kako bodo novi rekordi števila okužb vplivali na gospodarstvo in o zatikanjih med pogajanji EU in Združenega kraljestva.
Stara celina se je znova znašla v primežu pandemije in vsaka država po svoje skuša zamejiti širjenje virusa. Belgija je ena najhuje prizadetih držav na svetu po številu umrlih na milijon prebivalcev, število okužb se spet povečuje. Bruseljska dopisnica Mojca Širok pove, da se vendar vse zdi drugače kot v pomladnem času.
"Vse je drugače, in to precej drugače. V Belgiji se je v 14 dneh glede na 100.000 prebivalcev število okužb povečalo za približno 200 odstotkov. Na intenzivnih oddelkih imajo 2000 postelj, tudi vso opremo, ki je za zdravljenje bolnikov potrebna. Belgijski minister za zdravje je v petek opozoril, da je državo že zajel cunami, ne samo okužb, ampak cunami hudo obolelih. V Belgiji bo sredi novembra zasedenih 2000 postelj, če jim ne bo uspelo zajeziti virusa."
Odzivi posameznih držav članic ob prvem valu epidemije so bili zelo različni, meje so se zaprle in veliko očitkov je pozneje letelo na nezmožnost usklajenega ukrepanja v okviru združene Evrope. Pri drugem valu epidemije je po besedah dopisnice bolje predvsem na dveh področjih. Ti sta zapiranje in prehodi meja. Veliko več je usklajevanj in dogovarjanj. Enotni trg tako ni popolnoma ohromljen. Druga izboljšava pa je boljše sodelovanje pri prihodnjih ukrepih, kot so nabava različne opreme s skupnimi javnimi naročili in vlaganje v cepivo.
Če se nam epidemija zdi dolgotrajna, pa imamo v Evropski uniji še eno krizo, ki pa se zdi že skoraj neskončna. Pogajanja o prihodnjih odnosih med Unijo in Združenim kraljestvom po brexitu se zdijo v najboljšem primeru zapletena, ta teden so bila celo prekinjena, rok za dosego dogovora pa se bliža oziroma je že skoraj tu. Včeraj so se pogajanja nadaljevala in glavni pogajalec na strani Evropske unije Michel Barnier je povedal, "da je zelo pomembno, da smo spet sedli za isto mizo. Vsak dan šteje in imamo ogromno, ogromno skupno odgovornost". Najpomembnejši zadevi sta dostop do enotnega trga in poštena konkurenca.
"Včasih smo uporabljali izraz mehiška nadaljevanka, ker pa smo danes v času 2.0, bi rekla, da je brexit podoben netflixovi kriminalni seriji. Ko se ti že zdi, da si pri koncu, se še vedno zgodi preobrat, zato da bi zadostili občinstvu." – Mojca Širok
796 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Z bruseljsko dopisnico Mojco Širok razmišljamo o usklajenosti odzivov držav članic EU, o tem, kako bodo novi rekordi števila okužb vplivali na gospodarstvo in o zatikanjih med pogajanji EU in Združenega kraljestva.
Stara celina se je znova znašla v primežu pandemije in vsaka država po svoje skuša zamejiti širjenje virusa. Belgija je ena najhuje prizadetih držav na svetu po številu umrlih na milijon prebivalcev, število okužb se spet povečuje. Bruseljska dopisnica Mojca Širok pove, da se vendar vse zdi drugače kot v pomladnem času.
"Vse je drugače, in to precej drugače. V Belgiji se je v 14 dneh glede na 100.000 prebivalcev število okužb povečalo za približno 200 odstotkov. Na intenzivnih oddelkih imajo 2000 postelj, tudi vso opremo, ki je za zdravljenje bolnikov potrebna. Belgijski minister za zdravje je v petek opozoril, da je državo že zajel cunami, ne samo okužb, ampak cunami hudo obolelih. V Belgiji bo sredi novembra zasedenih 2000 postelj, če jim ne bo uspelo zajeziti virusa."
Odzivi posameznih držav članic ob prvem valu epidemije so bili zelo različni, meje so se zaprle in veliko očitkov je pozneje letelo na nezmožnost usklajenega ukrepanja v okviru združene Evrope. Pri drugem valu epidemije je po besedah dopisnice bolje predvsem na dveh področjih. Ti sta zapiranje in prehodi meja. Veliko več je usklajevanj in dogovarjanj. Enotni trg tako ni popolnoma ohromljen. Druga izboljšava pa je boljše sodelovanje pri prihodnjih ukrepih, kot so nabava različne opreme s skupnimi javnimi naročili in vlaganje v cepivo.
Če se nam epidemija zdi dolgotrajna, pa imamo v Evropski uniji še eno krizo, ki pa se zdi že skoraj neskončna. Pogajanja o prihodnjih odnosih med Unijo in Združenim kraljestvom po brexitu se zdijo v najboljšem primeru zapletena, ta teden so bila celo prekinjena, rok za dosego dogovora pa se bliža oziroma je že skoraj tu. Včeraj so se pogajanja nadaljevala in glavni pogajalec na strani Evropske unije Michel Barnier je povedal, "da je zelo pomembno, da smo spet sedli za isto mizo. Vsak dan šteje in imamo ogromno, ogromno skupno odgovornost". Najpomembnejši zadevi sta dostop do enotnega trga in poštena konkurenca.
"Včasih smo uporabljali izraz mehiška nadaljevanka, ker pa smo danes v času 2.0, bi rekla, da je brexit podoben netflixovi kriminalni seriji. Ko se ti že zdi, da si pri koncu, se še vedno zgodi preobrat, zato da bi zadostili občinstvu." – Mojca Širok
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Čez nekaj dni se bodo Britanci odločili, ali želijo ostati del Evropske unije, ali jo bodo zapustili. Brexitska vročica je presegla vse meje, vrh le-te pa je bil umor laburistične poslanke Jo Cox. Kako bo njen umor vplival na odločitev Britancev, ki so sicer že od nekdaj znani kot največji evroskeptiki? Kot kaže bodo jeziček na tehtnici milijoni neodločenih volivcev. Seveda pa se nismo mogli izogniti še eni – otoški nogometni vročici?
V 18. vzporedniku iz Carigrada se je oglasila naša bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl. Tam je natanko teden dni po zadnjih napadih v Carigradu še vedno napeto in vprašali jo bomo kako se Turki z nenehno grožnjo napadov soočajo v vsakodnevnem življenju? Kako mediji poročajo grožnjah s smrtjo 11 nemškim poslancem turških korenin – grožnje so prejeli po tem, ko jih je predsednik Erdogan označil za izdajalce. Pa tudi o tem, kaj si obetajo v Turčiji od turistične sezone in seveda od nogometnega evropskega prvenstva, kjer je Turčija uvodno tekmo v skupini D izgubila s Hrvaško.
V 18. vzporedniku smo pogovor z Vlasto Jeseničnik nadaljevali tam, kjer smo ga pred dobrima dvema mesecema končali: s povabilom ruskega predsednika Vladimirja Putina v Slovenijo. Vmes je namreč potrdil svoj prihod. “Uradne informacije o obisku so za zdaj še zelo skope, saj potekajo pogovori med protokoloma. Sicer pa skoraj zagotovo bo prišel v spremstvu ruskih pravoslavnih voditeljev, mogoče bo z njim celo zunanji minister Lavrov.”
V 18. vzporednik se je oglasil dopisnik iz Združenih držav Amerike, Edvard Žitnik.
“V Berlinu so s 1. majem povsem prepovedali oddajanje stanovanj prek Airbnb. Za vsako oddajanje je zdaj potrebno potrdilo,” poroča naša nemška dopisnica Polona Fijavž. Odločitev za zdaj velja samo za Berlin, kjer so najemniki zelo zaščiteni, lastniki jih morajo o izselitvi obvestiti dve leti prej. Zaradi oddajanja stanovanj v turistične namene so cene začele naraščati, zato so se odločili za omejitve.
V Rim smo poklicali našo dopisnico Mojco Širok. Mesto trenutno praktično nima župana, ampak upravitelja, zato veliko stvari ni najbolje organiziranih. Dolgovi rimske občine znašajo kar 20 milijard evrov!
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V Grčiji se je danes številka beguncev povzpela na več kot 54 tisoč. Gašper Andrinek se je oglasil iz otoka Hios, ki leži v bližini turške obale južno od otoka Lesbos. Na otoku so trije begunski centri, kjer veliko število ljudi prebiva v slabih razmerah. “Center je praktično nastal na nekdanjem odlagališču odpadkov in v hali, kjer so jih predelovali. Kupi smeti so še vedno tam.”
Še med preštevanjem uradnih rezultatov predčasnih srbskih volitev, na katerih je pričakovano zmagal dosedanji premier Vučić, smo se pogovarjali o prihodnji proevropski in proruski usmeritvi te vplivne balkanske države: “Vse skupaj je bilo zelo bizarno, ob 22-ih zvečer še ni bilo nič, ob dveh zjutraj smo izvedeli, da bo strank 7.”
Prihajajoč naravnost z največje kitajske znamenitosti se je v 18. vzporednik oglasil Uroš Lipušček. Z Damjanom Zorcem sta spregovorila o še svežih vtisih z Zidu, pa o praznovanju letošnjega 1. maja – kot ga v zadnjem času doživljajo tamkajšnji delavci v deklarativnem komunizmu in praktičnem turbokapitalizmu. Z enim samim dnevom zamika pa smo slišali kakšne podrobnosti o rezultatih testiranja prvega kitajskega električnega avtomobila.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Afera #PanamaPapers odmeva tudi v Avstriji, od koder se je oglasil Lojze Kos. Tam je ta tema še bolj izpostavljena, pravi, ker Avstrijcem ni tuja. “Avstrija je bila dolga leta zaradi svoje bančne tajnosti pralnica predvsem ruskega mafijskega denarja.”
V 18. vzporednik se je oglasila dopisnica iz Zagreba, Tanja Borčič Bernard.
Naš dopisnik iz Združenih držav Amerike o aktualnem dogajanju, ki ga že dlje časa zaznamujejo predvolilne aktivnosti.
Neveljaven email naslov