Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o vzrokih za razlike pravega števila smrtnih žrtev epidemije, o pripravah na letošnje parlamentarne volitve in o napovedanih spremembah ustave v nemirni Belorusiji.
Rusija ima eno najvišjih stopenj okužb s koronavirusom na svetu, doslej se je okužilo že približno 3,5 milijona prebivalcev, a v zadnjih dneh lahko beremo o zmanjševanju števila okužb. Lahko zasledimo tudi trikratne razlike v podatkih o številu umrlih.
"V Rusiji je odprto skoraj vse, restavracije, gledališča, koncertne dvorane, bazeni in fitnesi. Nekatere omejitve veljajo v gledališčih in kinodvoranah. V primerjavi z evropskimi državami Rusi živijo bolj ali manj normalno. Glede števila umrlih za covidom-19 pa se podatki Operativnega štaba za boj proti koronavirusu in ruskega Statističnega urada močno razlikujejo. Po podatkih prvega je zaradi covida-19 umrlo več kot 64.ooo ljudi, medtem pa Statistični urad navaja podatek, da je od lanskega januarja do novembra v Rusiji umrlo skoraj 230.000 ljudi več kot v enakem obdobju leta 2019." – Vlasta Jeseničnik
Eden večjih dogodkov v letošnjem letu bodo nedvomno tudi parlamentarne volitve. To bo že drugič med epidemijo, da se bodo Rusi odpravili na volišča, lani so glasovali na referendumu o spremembah ustave. Putin si je s tem omogočil vztrajanje na položaju še globoko v 30. leta. Volitve zaznamuje tudi nedavna zastrupitev enega izmed najpomembnejših osebnosti ruske opozicije Alekseja Navalnega. Za zastrupitev Navalni obtožuje Putina in trdi, da ima za to tudi dokaze. Kako pa je zastrupitev vplivala na razporeditev moči v Rusiji?
"Zastrupitev Alekseja Navalnega je bila za njegove privržence velik šok, a opozicija po tem ni stopila skupaj. Na politično moč tako nima velikega vpliva."
V zadnjem času je bilo manj izpostavljeno dogajanje v Belorusiji, kjer še vedno potekajo protesti po sporih predsedniških volitvah, na katerih je zmago razglasil dolgoletni voditelj Aleksander Lukašenko in jih EU ne priznava za legitimne. Lukašenko je zdaj napovedal spremembe ustave in ob tem tudi glasovanje na referendumu.
"Opozicija poudarja, da Lukašenku ne gre zaupati. Gre za avtoritarnega voditelja, ki državo vodi že več kot četrt stoletja. Lukašenko nikoli ne pove, kakšne naj bi bile dejanske spremembe ustave. Pri tem je ključno vprašanje, kako se bo spremenilo razmerje moči med zakonodajno, izvršilno in sodno oblastjo. Več kot očitno je, da si kupuje čas, saj se protestov v zadnjih mesecih udeležuje malo ljudi."
789 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o vzrokih za razlike pravega števila smrtnih žrtev epidemije, o pripravah na letošnje parlamentarne volitve in o napovedanih spremembah ustave v nemirni Belorusiji.
Rusija ima eno najvišjih stopenj okužb s koronavirusom na svetu, doslej se je okužilo že približno 3,5 milijona prebivalcev, a v zadnjih dneh lahko beremo o zmanjševanju števila okužb. Lahko zasledimo tudi trikratne razlike v podatkih o številu umrlih.
"V Rusiji je odprto skoraj vse, restavracije, gledališča, koncertne dvorane, bazeni in fitnesi. Nekatere omejitve veljajo v gledališčih in kinodvoranah. V primerjavi z evropskimi državami Rusi živijo bolj ali manj normalno. Glede števila umrlih za covidom-19 pa se podatki Operativnega štaba za boj proti koronavirusu in ruskega Statističnega urada močno razlikujejo. Po podatkih prvega je zaradi covida-19 umrlo več kot 64.ooo ljudi, medtem pa Statistični urad navaja podatek, da je od lanskega januarja do novembra v Rusiji umrlo skoraj 230.000 ljudi več kot v enakem obdobju leta 2019." – Vlasta Jeseničnik
Eden večjih dogodkov v letošnjem letu bodo nedvomno tudi parlamentarne volitve. To bo že drugič med epidemijo, da se bodo Rusi odpravili na volišča, lani so glasovali na referendumu o spremembah ustave. Putin si je s tem omogočil vztrajanje na položaju še globoko v 30. leta. Volitve zaznamuje tudi nedavna zastrupitev enega izmed najpomembnejših osebnosti ruske opozicije Alekseja Navalnega. Za zastrupitev Navalni obtožuje Putina in trdi, da ima za to tudi dokaze. Kako pa je zastrupitev vplivala na razporeditev moči v Rusiji?
"Zastrupitev Alekseja Navalnega je bila za njegove privržence velik šok, a opozicija po tem ni stopila skupaj. Na politično moč tako nima velikega vpliva."
V zadnjem času je bilo manj izpostavljeno dogajanje v Belorusiji, kjer še vedno potekajo protesti po sporih predsedniških volitvah, na katerih je zmago razglasil dolgoletni voditelj Aleksander Lukašenko in jih EU ne priznava za legitimne. Lukašenko je zdaj napovedal spremembe ustave in ob tem tudi glasovanje na referendumu.
"Opozicija poudarja, da Lukašenku ne gre zaupati. Gre za avtoritarnega voditelja, ki državo vodi že več kot četrt stoletja. Lukašenko nikoli ne pove, kakšne naj bi bile dejanske spremembe ustave. Pri tem je ključno vprašanje, kako se bo spremenilo razmerje moči med zakonodajno, izvršilno in sodno oblastjo. Več kot očitno je, da si kupuje čas, saj se protestov v zadnjih mesecih udeležuje malo ljudi."
V skrajno zapletenem položaju in ob dnevnih spremembah, ki že nekaj mesecev prevevajo Ukrajino, se naša dopisnica več ukvarja s sosednjo državo kot z Rusijo – to pa še ne pomeni, da so zanimivosti ruskega vsakdana presahnile in da Rusija ne pozna več svojih notranjepolitičnih težav ...
Danes o Kitajski kot mokrih sanjah avtomobilske industrije in trgovine. Konec tedna v Pekingu odpirajo avtomobilski sejem, ki je po sejmih v Detroitu in Frankurtu, že tretji najpomembnejši na svetu. V kratkem bo, kot vse kaže, prehitel tudi omenjena dva, ker je Kitajska že postala največji svetovni proizvajalec pa tudi kupec avtomobilov…
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic. Tokrat smo se odpravili v Rim in prisluhnili Mojci Širok.
V tokratnem 18. vzporedniku z našo bližnjevzhodno dopisnico o presenetljivih rezultatih nedavnih turških volitev, na katerih je premier Erdogan kljub slabi medijski popotnici osvojil rekordno število glasov. Več tudi o neizogibnem gojenju kulta osebnosti v Egiptu, ki se nadaljuje z generalom Al Sisijem ... Nekaj besed smo posvetili tudi perzijskemu novemu letu, ki ga praznujejo na prvi pomladni dan, in bližajočim se afganistanskim predsedniškim volitvam 5. aprila.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. Tokrat nam bo družbo delal Edvard Žitnik, dopisnik iz New Yorka.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. Tokrat nam bo družbo delal Edvard Žitnik, dopisnik iz New Yorka.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Oglašanje z Otoka posvečamo ljubezni nekdanjega britanskega premieja Churchilla do svojega mačka in rasti britanskega gospodarstva, ki se vrača v stanje pred krizo.
Naš dopisnik iz Zagreba v teh dneh podrobno spremlja spor med Hrvaško in Srbijo, ki sta druga proti drugi vložili tožbo za genocid; prav danes pa se je v zvezi s tem začela ustna obravava na Meddržavnem sodišču v Haagu. Tema pogovora so tudi najnovejši dogodki v Bosni in Hercegovini, kjer sta center demonstracij še vedno Tuzla in Sarajevo. Za nameček pa pogovor zaznamuje tudi ščepec pustne šaljivosti.
Naš bruseljski dopisnik tokrat predvsem o najnovejši gospodarski napovedi Evropske komisije, po kateri Sloveniji kaže nekoliko bolje. V pogovoru je pozornost namenil tudi najbolj aktualnima žariščema trenutno na Stari celini, Ukrajini in Bosni in Hercegovini.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Pogovor z dopisnico iz Rima Mojco Širok o tem, da so vremenske razmere zaostrene tudi v Italiji.
Takoj po šestih dneh terenskega dela v Kijevu, kjer dogodki vse bolj spominjajo na vojno stanje, se nam bo po vrnitvi v Moskvo oglasila Vlasta Jeseničnik. A tudi v ruski prestolnici ne bo mogla dolgo ostati - že prihodnji teden se namreč začnejo zimske olimpijske igre v Sočiju na obali Črnega morja…
Edvard Žitnik o ameriškem mrazu, Volku z Wall Streeta in vlogi Katarine Čas in enem največjih televizijskih dogodkov, ameriškem Super Bowlu.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Boštjan Anžin aus Berlin ... Tokrat tudi o poskusih uvajanja minimalne plače, cestnin ... pa tudi o NLP, ki so ga ponoči zaznali radarji.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Neveljaven email naslov