Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Igor Jurič o predsedovanju Slovenije Svetu Evropske unije, četrtfinalni tekmi na evropskem nogometnem prvenstvu med Belgijo in Nemčijo, evropskem digitalnem covidnem potrdilu in pozivu za usklajeno odpiranje meja EU.
Minil je prvi dan predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije. Kot iz Bruslja pove dopisnik Igor Jurič, sta bili poudarjeni dve zadevi: "Protestna odsotnost izvršnega podpredsednika komisije, socialista Fransa Timmermansa na družinski fotografiji. Vsi omenjajo tudi recimo temu hladno razpoloženje na novinarski konferenci med premierjem Janezom Janšo in predsednico Komisije Ursulo von der Leyen in to kljub temu, da oba izhajata iz iste evropske politične skupine, ljudske stranke."
Ena od prednostnih nalog slovenskega predsedovanja bo okrevanje po pandemiji oziroma krepitev "odpornosti". Včeraj je Slovenija za nacionalne načrte za okrevanje dobila tudi zeleno luč, spomnimo, da je zadnji dan aprila zaprosila za dvotedensko podaljšanje roka. Krepitev odpornosti pri premagovanju podobnih kriz, kot sta zdravstvena in večja digitalna varnost, sta prednostni nalogi pri Komisiji.
Od 1. julija je na voljo evropsko digitalno covidno potrdilo v vseh državah Evropske unije. Ob širjenju različice delta se pri tem pojavljajo težave. Podobno kot pri prvih valovih okužb se države članice vsaka zase odločajo glede omejitev gibanja, predvsem čez državne meje. Namen potrdila je, da bi vsi prestopili meje brez nepotrebnih pregledov in karanten, zato je dejstvo, da države samovoljno uveljavljajo ukrepe, ki drugje ne veljajo, velik problem.
"Zavedati se je treba, da je področje zdravja v pristojnosti posamezne članice Unije in ne pristojnost Bruslja. Tudi pravila, ki so vezana na covidno potrdilo, omogočajo, da se države glede na zdravstvene razmere odločijo za neki dodaten ukrep. In zdaj, ko se širi nevarnost eksplozivne rasti okužb zaradi različice delta, je to povsem mogoče. Pri tem pa mora vsak ukrep veljati za vse enako."
796 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Igor Jurič o predsedovanju Slovenije Svetu Evropske unije, četrtfinalni tekmi na evropskem nogometnem prvenstvu med Belgijo in Nemčijo, evropskem digitalnem covidnem potrdilu in pozivu za usklajeno odpiranje meja EU.
Minil je prvi dan predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije. Kot iz Bruslja pove dopisnik Igor Jurič, sta bili poudarjeni dve zadevi: "Protestna odsotnost izvršnega podpredsednika komisije, socialista Fransa Timmermansa na družinski fotografiji. Vsi omenjajo tudi recimo temu hladno razpoloženje na novinarski konferenci med premierjem Janezom Janšo in predsednico Komisije Ursulo von der Leyen in to kljub temu, da oba izhajata iz iste evropske politične skupine, ljudske stranke."
Ena od prednostnih nalog slovenskega predsedovanja bo okrevanje po pandemiji oziroma krepitev "odpornosti". Včeraj je Slovenija za nacionalne načrte za okrevanje dobila tudi zeleno luč, spomnimo, da je zadnji dan aprila zaprosila za dvotedensko podaljšanje roka. Krepitev odpornosti pri premagovanju podobnih kriz, kot sta zdravstvena in večja digitalna varnost, sta prednostni nalogi pri Komisiji.
Od 1. julija je na voljo evropsko digitalno covidno potrdilo v vseh državah Evropske unije. Ob širjenju različice delta se pri tem pojavljajo težave. Podobno kot pri prvih valovih okužb se države članice vsaka zase odločajo glede omejitev gibanja, predvsem čez državne meje. Namen potrdila je, da bi vsi prestopili meje brez nepotrebnih pregledov in karanten, zato je dejstvo, da države samovoljno uveljavljajo ukrepe, ki drugje ne veljajo, velik problem.
"Zavedati se je treba, da je področje zdravja v pristojnosti posamezne članice Unije in ne pristojnost Bruslja. Tudi pravila, ki so vezana na covidno potrdilo, omogočajo, da se države glede na zdravstvene razmere odločijo za neki dodaten ukrep. In zdaj, ko se širi nevarnost eksplozivne rasti okužb zaradi različice delta, je to povsem mogoče. Pri tem pa mora vsak ukrep veljati za vse enako."
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Mojca Širok o delu najmlajšega italijanskega premierja, o tem, da Rimu vlada mafija in o kandidaturi Rima za Olimpijske igre.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Pogovor z beograjsko dopisnico Marto Razboršek o aktualnem dogajanju v Srbiji, med drugim tudi o odzivih na vrnitev Vojislava Šešlja v državo.
Odnosi med Izraelci in Palestinci se v zadnjih tednih vnovič slabšajo, kolikor je sobivanje enih in drugih sploh lahko še slabše. Z našo dopisnico tudi o tunizijskih predsedniških volitvah, ki dajejo vtis zaključenega prehoda v novo normalnost v državi po revoluciji, in seveda o vedno novih ekscentričnih odklonih turškega predsednika.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V Nemčiji bodo obeležili 25-letnico padca berlinskega zidu. Obdobja velikih upov se bodo spomnili v dobi, ko se zgodovina, kljub nekaterim drugačnim napovedim, nikakor ni končala. Nasprotno. Konflikti po svetu trajajo praktično vseskozi, najbolj nevralgična točka pa je prav gotovo Bližnji vzhod. In na tamkajšnja bojišča v zadnjih tednih odhajajo v Nemčiji živeči Kurdi in skrajni islamisti. O današnji Nemčiji – v pogovoru z našo berlinsko dopisnico Polono Fijavž.
New York se je pred kratkim soočil s prvim primerom ebole, kar je vsaj v delu medijev in javnosti povzročilo precejšnjo paniko.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V pogovoru z našim sodelavcem v Pekingu Urošem Lipuščkom razpravljamo o smogu, ki duši kitajsko prestolnico. Več tudi o tem, da se je v Pekingu začelo redno letno zasedanje centralnega komiteja kitajske komunistične partije, ki se namerava tokrat uperiti v boj proti korupciji. Pozornost odmerjamo tudi protestom v Hong Kongu in temu, kakšen je njihov vpliv na družbo in gospodarstvo v regiji.
Matjaž Trošt o novi belgijski vladi, imenovanju Evropske komisije in aktualnem dogajanju v Bruslju.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V pogovoru z našo italijansko dopisnico o aktualnih političnih razmerah v sosednji državi, dvotedenski sinodi o družini, ki te dni poteka v Vatikanu, govor je tudi o problematiki priseljevanja in beguncev v Italiji, ki se po uvedbi operacije Mare Nostrum po mnenju naše dopisnice izboljšuje.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Če lahko še mogoče tole dodate k opisu: Ameriška zmaga na košarkarskem svetovnem prvenstvu v Španiji pa se je znašla na tretji strani levo spodaj športne priloge New York Timesa, kar je seveda samo potrdilo občutke, da prvenstvo ni bila velika športna zgodba. “Ni imela čustvenega naboja, ki pritegne množice, o košarki tokrat ljudje niso govorili v lokalih pod televizijskimi ekrani, prenosi so sicer bili tako kot še številni drugi, vendar Španija se Američanov preprosto ni dotaknila.”
V 18. vzporedniku pokličemo na sotočje Save in Donave. Nejc Jemec se je z dopisnico Marto Razboršek pogovarjal o aktualnih temah v Srbiji in na Balkanu.
Neveljaven email naslov