Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako po arabskem svetu odmeva razkritje, da vohunski program izraelskega podjetja NSO Group uporabljajo tudi številne zalivske države in kako močno je covid-19 vernikom otežil tradicionalno vsakoletno romanje v Meko?
Zadnje dni cel svet pretresa razkritje, da naj bi številne vlade s pomočjo vohunskega programa izraelskega podjetja NSO Group vohunile za več kot 50 tisoč aktivisti, novinarji, pravniki, disidenti in številnimi drugimi, tudi državniki in nenazadnje člani arabskih kraljevskih družin. To opremo naj bi Izraelci prodajali tudi zalivskim in arabskim državam, denimo Savdski Arabiji in Združenim arabskim emiratom. Kako to razkritje odmeva na Bližnjem Vzhodu in širše, sploh v luči tega, da gre za izraelsko podjetje, naša dopisnica Karmen Švegl pravi:
"Dejstvo je, da to, da arabske zalivske države uporabljajo to sodobno izraelsko tehnologijo, ni presenečenje. Analitiki so celo dejali, da je to eden izmed glavnih interesov arabskih držav, da so bile pripravljene skleniti premir z Izraelom. Te države imajo seveda interes, da to tehnologijo uporabijo za nadzorovanje opozicije v lastni državi, tudi družinskih članov."
Po razglasitvi, da se ZDA in njihovi zavezniki umikajo iz Afganistana se tam že tako zaostrene razmere še zaostrujejo. Pogajanja med afganistansko vlado in talibani so se bolj kot ne ustavila, talibani pa iz tedna v teden pridobivajo več ozemlja oz. ga nadzirajo: "Veliko skrbi je, da bodo talibani skušali izkoristiti priložnost in poskusili nekako 'naskočiti' tudi urbana središča države. Talibani imajo bolj ali manj nadzor na vpadnicah določenih vasi, območij ali dolin. Ne nadzorujejo pa še življenja ljudi."
796 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Kako po arabskem svetu odmeva razkritje, da vohunski program izraelskega podjetja NSO Group uporabljajo tudi številne zalivske države in kako močno je covid-19 vernikom otežil tradicionalno vsakoletno romanje v Meko?
Zadnje dni cel svet pretresa razkritje, da naj bi številne vlade s pomočjo vohunskega programa izraelskega podjetja NSO Group vohunile za več kot 50 tisoč aktivisti, novinarji, pravniki, disidenti in številnimi drugimi, tudi državniki in nenazadnje člani arabskih kraljevskih družin. To opremo naj bi Izraelci prodajali tudi zalivskim in arabskim državam, denimo Savdski Arabiji in Združenim arabskim emiratom. Kako to razkritje odmeva na Bližnjem Vzhodu in širše, sploh v luči tega, da gre za izraelsko podjetje, naša dopisnica Karmen Švegl pravi:
"Dejstvo je, da to, da arabske zalivske države uporabljajo to sodobno izraelsko tehnologijo, ni presenečenje. Analitiki so celo dejali, da je to eden izmed glavnih interesov arabskih držav, da so bile pripravljene skleniti premir z Izraelom. Te države imajo seveda interes, da to tehnologijo uporabijo za nadzorovanje opozicije v lastni državi, tudi družinskih članov."
Po razglasitvi, da se ZDA in njihovi zavezniki umikajo iz Afganistana se tam že tako zaostrene razmere še zaostrujejo. Pogajanja med afganistansko vlado in talibani so se bolj kot ne ustavila, talibani pa iz tedna v teden pridobivajo več ozemlja oz. ga nadzirajo: "Veliko skrbi je, da bodo talibani skušali izkoristiti priložnost in poskusili nekako 'naskočiti' tudi urbana središča države. Talibani imajo bolj ali manj nadzor na vpadnicah določenih vasi, območij ali dolin. Ne nadzorujejo pa še življenja ljudi."
Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem o Trumpovi okužbi s koronavirusom, predvolilnem času in glasovanju po pošti ter o pomenu posameznih držav pri rezultatu volitev.
V 18. vzporedniku se obračamo proti severni sosedi, kjer v teh dneh obeležujejo 100. obletnico koroškega plebiscita. Z našo avstrijsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo, ali ta obletnica danes ljudi povezuje ali razdružuje, kako se Avstrijci odzivajo na nov val okužb s koronavirusom, kakšne bodo gospodarske posledice okrnjene poletne turistične sezone in kako bodo letos pozimi delovala priljubljena avstrijska smučarska središča. Obregnemo pa se tudi ob slovensko-avstrijske kulinarične odnose.
O (ne)uspehih ameriške zunanje politike na Bližnjem vzhodu in projekcij slike Tadeja Pogačarja na najvišji stavbi na svetu. Z Bližnjega vzhoda naša dopisnica Karmen Švegl.
A se je Hrvaški zavestno tveganje z odpiranjem turističnih zmogljivosti sredi pandemije izplačalo, kakšne bodo gospodarske posledice izpada dela dohodkov in kakšni so načrti za popotresno obnovo Zagreba v novem zakonu?
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o vključitvi več tisoč beguncev v nemško družbo, njihovem položaju, izobrazbi in zaposlitvi ter posledicah, ki jih je imela odločitev Merklove, da odpre vrata za prosilce za azil.
Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o porazu Demokratične stranke socialistov na parlamentarnih volitvah, o novih pogajanjih med Srbijo in Kosovom ter o bolgarskem protestu proti vladi.
Z dopisnikom Jankom Petrovcem o gospodarskih posledicah italijanskih mest na turizem, o začetku novega šolskega leta, o novem volilnem zakonu in o jesenski festivalski sezoni.
Z dopisnico Mojco Širok o delovanju upravnega središča Evropske unije ob vseh omejitvah potovanj, o odzivih evropskih voditeljev na belorusko politično krizo in o trgovinskem sporazumu z Združenim kraljestvom.
Z dopisnico Karmen Švegl o stanju po eksploziji, prostovoljni pomoči mladih Libanoncev, o obljubljeni finančni in materialni pomoči mednarodne skupnosti ter protivladnih protestih.
Berlinska dopisnica Polona Fijavž o pisani zasedbi protestnikov in teorijah zarote, gospodarskih kazalcih v predsedujoči članici Evropske unije in napovedanem umiku dela ameriških vojakov iz Nemčije.
Tanja Borčić Bernard o odzivu zagrebških mestnih oblasti na naravne nesreče, rezultatih nedavnih parlamentarnih volitev in letošnji turistični sezoni na Hrvaškem.
Z Andrejem Stoparjem, našim dopisnikom iz ZDA, o hitri rasti števila okuženih in umrlih za koronavirusno boleznijo, Trumpovemu spreminjanju stališč v zvezi z nošenjem mask, njegovi novi podobi in o zapuščini Johna Lewisa.
Z bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl o preobrazbi Hagije Sofije v mošejo, izraelskih načrtih za priključitev ozemelj in pomenu dopisnikov v tujini.
O aktualnih razmerah na področju koronavirusa, kako je s turizmom pri naših severnih sosedih in kako potekajo priprave na 100. obletnico koroškega plebiscita.
Hitro povečevanje števila okuženih s koronavirusom v balkanskih državah napoveduje slabo poletje za turizem, že v Srbiji, ki je od vseh držav najbolj odprta, je zdajšnji upad števila turistov več kot devetdesetodstoten.
V 18. vzporedniku se tako kot številni Slovenci v teh dneh odpravljamo na hrvaško obalo.
Z našo dopisnico Vlasto Jeseničnik potujemo v Moskvo, kjer epidemija koronavirusne bolezni še zdaleč ni končana, a Rusi kljub temu ne umikajo svojih velikih načrtov.
Opustele ulice mest med epidemijo so pokazale, da so tudi v prometnih ureditvah mogoče hitre spremembe in ker se skoraj vsako mesto sooča s takšnim ali drugačnim prometnim problemom, so mnoga skušala izkoristiti zadnje mesece za načrtovanje drugačnih prometnih ureditev. Nekatera so na tem področju bolj aktivna kot druga, zato smo poklicali naše dopisnike, ki so epidemijo preživeli v mestih, od koder poročajo, da nam opišejo stanje prometa in spremembe, ki jih mesta načrtujejo. Nastopajo mesta Bruselj, Beograd, Moskva, Berlin, Rim, Washington, Zagreb in Dunaj.
Naša dopisnica iz Dunaja Petra Kos Gnamuš o ponovnem odprtju meje, ki je v preteklih tednih za mnoge predstavljala neprehodno oviro do svojcev ali službe.
Združene države so ta teden presegle žalostni mejnik in postale prve z več kot 100.000 mrtvimi zaradi koronavirusa, v ospredje pa že silijo teme, povezane z novembrskimi predsedniškimi volitvami.
Neveljaven email naslov