Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po turistični sezoni se odpravljamo na Hrvaško. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard se učeno sprašujemo, kakšni so rezultati letošnjega poletja in kako bodo vplivali na pobiranje gospodarstva.
Vtis je, da so Hrvati kar zadovoljni z letošnjim turističnim izkupičkom. Številke kažejo, da je bilo v avgustu kar 46 odstotkov nočitev več kot lani. Številke so torej že podobne tistim pred pandemijo.
"Številke so ponekod enake ali pa celo boljše kot pred pandemijo. Če pa pogledamo Hrvaško kot celoto, potem uradni podatki govorijo o 93-odstotnem obisku v avgustu v primerjavi s predpandemičnim letom 2019, ki je bilo za hrvaški turizem rekordno. Najboljše rezultate ima seveda Istra, polni so bili avtokampi, pa tudi skrajni jug Hrvaške, recimo Dubrovnik, ki je lani doživel turistično katastrofo."
Kako željni so turisti počitnic, kažeta še dva podatka. Julija in avgusta so turisti veliko več tudi zapravljali na dopustu kot v preteklih letih, od začetka septembra do danes pa je na Hrvaškem celo več turistov kot pred dvema letoma. Ta hip na Obali počitnikuje še 410.000 turistov. Veliko je rezervacij tudi za oktober.
Na turiste pa bo v prihodnjih letih vplivala tudi menjava denarne valute. Ta teden je Hrvaška s članicami evrskega območja podpisala memorandum, ki bo omogočil začetek priprav na izdajo hrvaških evrskih kovancev. To je še en bistven korak na hrvaški poti za prevzem evrske valute.
"Na Hrvaškem upajo in načrtujejo, da bodo evro prevzeli s 1. januarjem 2023. Od takrat nas loči še slabo leto in pol. Hrvaška je že vstopila v evrski tečajni mehanizem, čakajo pa jo še številne reforme. Hrvaška narodna banka bo prihodnji mesec začela tehnične priprave za kovanje t. i. hrvaškega evra. Skovali naj bi milijon kovancev, najprej pa morajo seveda izbrati grafične rešitve za pet nacionalnih motivov."
796 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Po turistični sezoni se odpravljamo na Hrvaško. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard se učeno sprašujemo, kakšni so rezultati letošnjega poletja in kako bodo vplivali na pobiranje gospodarstva.
Vtis je, da so Hrvati kar zadovoljni z letošnjim turističnim izkupičkom. Številke kažejo, da je bilo v avgustu kar 46 odstotkov nočitev več kot lani. Številke so torej že podobne tistim pred pandemijo.
"Številke so ponekod enake ali pa celo boljše kot pred pandemijo. Če pa pogledamo Hrvaško kot celoto, potem uradni podatki govorijo o 93-odstotnem obisku v avgustu v primerjavi s predpandemičnim letom 2019, ki je bilo za hrvaški turizem rekordno. Najboljše rezultate ima seveda Istra, polni so bili avtokampi, pa tudi skrajni jug Hrvaške, recimo Dubrovnik, ki je lani doživel turistično katastrofo."
Kako željni so turisti počitnic, kažeta še dva podatka. Julija in avgusta so turisti veliko več tudi zapravljali na dopustu kot v preteklih letih, od začetka septembra do danes pa je na Hrvaškem celo več turistov kot pred dvema letoma. Ta hip na Obali počitnikuje še 410.000 turistov. Veliko je rezervacij tudi za oktober.
Na turiste pa bo v prihodnjih letih vplivala tudi menjava denarne valute. Ta teden je Hrvaška s članicami evrskega območja podpisala memorandum, ki bo omogočil začetek priprav na izdajo hrvaških evrskih kovancev. To je še en bistven korak na hrvaški poti za prevzem evrske valute.
"Na Hrvaškem upajo in načrtujejo, da bodo evro prevzeli s 1. januarjem 2023. Od takrat nas loči še slabo leto in pol. Hrvaška je že vstopila v evrski tečajni mehanizem, čakajo pa jo še številne reforme. Hrvaška narodna banka bo prihodnji mesec začela tehnične priprave za kovanje t. i. hrvaškega evra. Skovali naj bi milijon kovancev, najprej pa morajo seveda izbrati grafične rešitve za pet nacionalnih motivov."
Z dopisniki iz Bruslja običajno govorimo o zapletenih birokratskih vijačnicah in labirintih Evropske unije, a ker med prazničnim časom tudi v tako zamotanih labirintih vlada malo zatišja, se tokrat pogovarjamo kar o Bruslju kot mestu. Naš dopisnik Igor Jurič nas odpelje na tek po mestu, med katerim spoznavamo življenje v različnih četrtih ter težave mesta s prometom in odpadki.
Srbija vse tesneje sodeluje s Kitajsko na političnem, gospodarskem in varnostnem področju.
Britanska politika je v zadnjih letih postajala vse bolj razdeljena in hitro spreminjajoča. Spori glede brexita, za katere je videti, kot da nimajo konca, so v ozadje potiskali žgoče družbene težave, ki so v predvolilni tekmi znova priplavale na površje. V volilne skrinjice so 12. decembra torej leteli tudi odgovori, kako Britanci vidijo svojo pot v prihodnost. Dan po predčasnih volitvah z našim londonskim dopisnikom Adrijanom Bakičem razmišljamo, kako bodo rezultati vplivali na prihajajoče izzive za britansko družbo, na sporazum z Evropsko unijo glede brexita in na nov politični zemljevid Združenega kraljestva.
Na srečanju ob 70. obletnici zveze Nato se je ameriški predsednik Donald Trump spustil v nekaj osebnih obračunov z drugimi svetovnimi voditelji in si odprl še nekaj novih zunanjepolitičnih front. Na domačem političnem prizorišču mu za ovratnik dihajo demokrati, ki pripravljajo ustavno obtožbo. Z našim washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o tem, kako bodo procesi v zvezi s Trumpovo ukrajinsko afero vplivali na prihajajoče volitve, ali gre za resen poskus odstavitve predsednika ali le za kameram in fotoaparatom namenjeno politično tragikomedijo, analiziramo pa tudi Melanijin prispevek k drugačni božični podobi Bele hiše.
Iz Zagreba Tanja Borčić Bernard o stavki učiteljev, predvolilni kampanji za predsedniško mesto in predsedovanju Hrvaške Svetu Evropske unije.
O izginotju še zadnje kadilske oaze v srednji Evropi, iskanju nove vlade in koroški Slovenki Olgi Voglauer v avstrijskem parlamentu.
V Bruslju je jesen zaznamovala negotovost na številnih področjih - brexit, iskanje novih komisarjev in grožnja podnebnih sprememb poganjajo dinamično politično dogajanje.
Kitajska in Evropska unija se glede političnih vprašanj pogosto znajdeta na različnih bregovih, kljub temu pa gospodarsko sodelovanje vztrajno raste. Izrazit primer so izdelki visokotehnoloških industrij - v EU jih največ uvozimo prav s Kitajske, lani jih je bilo kar za 130 milijard evrov. Z našim dopisnikom Urošem Lipuščkom se odpravimo na pot po kitajski visokotehnološki industriji, se zapeljemo s samovozečim avtobusom in razmišljamo o možnostih sodelovanja med Slovenijo in Kitajsko pri razvoju umetne inteligence. Zaletimo se tudi v kitajski spletni požarni zid.
Združeno kraljestvo se je po štirih letih ognjevitih razprav, treh prestavitvah brexita in napovedanih že drugih predčasnih volitvah znašlo v zelo nezavidljivem položaju. Parlament je serijsko zavračal predloge predsednika vlade Borisa Johnsona, vlada ni izpolnila svoje obljube o dokončnem odhodu iz EU do konca oktobra ne glede na vse okoliščine. Del političnih strank si želi novega referenduma, del dokončne potrditve sporazuma, na ulicah se vrstijo protesti nasprotnikov in podpornikov brexita, nesoglasja se poglabljajo.
Reportaža z obmejnega območja razkriva novo ravnotežje moči v severni Siriji.
Jesen na Balkanu prinaša politične preobrate, Albanija in Severna Makedonija brez zelene luči za začetek pristopnih pogajanj.
V Rusiji so praznovali 67. rojstni dan Vladimirja Putina, ob tem so opozicijski protesti v Moskvi vedno močnejši, česar pa ne čutijo v najmanj poseljeni ruski republiki Altaj.
V Atenah prve velike stavke po ustoličenju nove grške vlade, begunska kriza na grških otokih in zapleteno sojenje politični stranki.
Strankarsko in sploh politično življenje v Italiji je že nekaj časa zelo burno, ledenik grozi, da bo zgrmel z Mont Blanca, v cerkvenih krogih pa v ospredje prihajata odnos Vatikana do varovanja okolja ter nazadnje še vprašanje ohranjanja duhovniškega celibata v Rimskokatoliški cerkvi.
Trump noče vojne v Bližnjem vhodu in celotno politično življenje v ZDA se že vrti okoli volitev
Poklicali smo dopisnika v Beogradu Boštjana Anžina, ki je spregovoril o eksodusu srbskih državljanov, volitvah na Kosovem in incidentu na hrvaško-srbski meji.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Poklicali smo Janka Petrovca v Rim, ki je podrobno spremljal vladno krizo, sinodo valdeške cerkve in preporod tradicionalne glasbe in plesa tárante.
V 18. vzporednik se iz Bruslja oglaša naš dopisnik Igor Jurič. Govorimo o izzivih, ki čakajo nastajajočo novo Evropsko komisijo, dotaknili pa se bomo tudi teme, ki se ji v povezavi z Evropsko unijo skoraj ne moremo izogniti – brexita.
Končuje se drugi največji muslimanski praznik Kurban-bajram. Verniki se počasi vračajo tudi iz Hadža, oziroma tradicionalnega romanja v Meko. Jemen je medtem razpadel na sever, kjer vlada šiitska skupina, in jug, kjer so oblast prevzeli seperatisti. Ogromno tamkajšnjih prebivalcev je zaradi lakote in ekološke katastrofe, ki sta neposredni posledici vojne, umrlo.
Neveljaven email naslov