Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o barvni kombinaciji nove koalicije, želji po spremembah med mladimi in referendumu o stanovanjski politiki.
V Nemčiji se je dogajanje po zveznih parlamentarnih volitvah usmerilo v ugotavljanje, kakšno barvno kombinacijo bo sestavila nova koalicija. Nova sestava nemškega parlamenta bo najštevilčnejša doslej, vsebovala bo 735 poslank in poslancev. Letno bodo za potrebe parlamenta v Nemčiji odšteli 20 milijonov evrov več. Večja bo zastopanost žensk, 34,7 odstotka, manjšin, istospolnih, v parlamentu bosta tudi dva transspolna človeka. Se obeta bolj odprta in multikulturna Nemčija?
Ko govorimo o prihodnjih koalicijah, torej sestavi nemške vlade, je za prihodnjo skoraj gotovo, da bo sestavljena iz treh strank. V nemških medijih in političnem prostoru za koalicije uporabljajo poimenovanja semafor, Jamajka, Kenija in Nemčija, odvisno od barve strank, ki bi bile zastopane.
"Najverjetnejša prihodnja koalicija je semafor: rdeči, rumeni in zeleni. Vsi pa izključujejo črno-rdečo koalicijo, kar smo imeli zadnjih osem let." – Polona Fijavž
Kot kažejo analize, so predvsem mladi, ki si želijo sprememb, volili za Zelene ali Svobodne demokrate. Zanimivo je, da so predvsem volivci na nekdanjem vzhodu naredili obrat od CDU/CSU proti socialdemokratom. Kako velika je želja po spremembah po 16 letih vladavine Angele Merkel?
"Na nekdanjem Vzhodu ljudje vedo, kaj so spremembe, in se jih bistveno bolj bojijo kot na nekdanjem Zahodu. Mladi si želijo predvsem sprememb na okoljski ravni. Ženske srednjih let in mlajše se bojijo za prihodnost svojih otrok. Ena je rekla, da ji dajejo Zeleni edino upanje, da bi sploh še razmišljala o svojih otrocih."
Poleg zveznih parlamentarnih volitev pa je v Berlinu potekal tudi referendum, povezan z njihovo stanovanjsko politiko. Berlinski nepremičninski trg je podivjal; v petih letih so se cene najemnin dvignile za 46 odstotkov.
796 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o barvni kombinaciji nove koalicije, želji po spremembah med mladimi in referendumu o stanovanjski politiki.
V Nemčiji se je dogajanje po zveznih parlamentarnih volitvah usmerilo v ugotavljanje, kakšno barvno kombinacijo bo sestavila nova koalicija. Nova sestava nemškega parlamenta bo najštevilčnejša doslej, vsebovala bo 735 poslank in poslancev. Letno bodo za potrebe parlamenta v Nemčiji odšteli 20 milijonov evrov več. Večja bo zastopanost žensk, 34,7 odstotka, manjšin, istospolnih, v parlamentu bosta tudi dva transspolna človeka. Se obeta bolj odprta in multikulturna Nemčija?
Ko govorimo o prihodnjih koalicijah, torej sestavi nemške vlade, je za prihodnjo skoraj gotovo, da bo sestavljena iz treh strank. V nemških medijih in političnem prostoru za koalicije uporabljajo poimenovanja semafor, Jamajka, Kenija in Nemčija, odvisno od barve strank, ki bi bile zastopane.
"Najverjetnejša prihodnja koalicija je semafor: rdeči, rumeni in zeleni. Vsi pa izključujejo črno-rdečo koalicijo, kar smo imeli zadnjih osem let." – Polona Fijavž
Kot kažejo analize, so predvsem mladi, ki si želijo sprememb, volili za Zelene ali Svobodne demokrate. Zanimivo je, da so predvsem volivci na nekdanjem vzhodu naredili obrat od CDU/CSU proti socialdemokratom. Kako velika je želja po spremembah po 16 letih vladavine Angele Merkel?
"Na nekdanjem Vzhodu ljudje vedo, kaj so spremembe, in se jih bistveno bolj bojijo kot na nekdanjem Zahodu. Mladi si želijo predvsem sprememb na okoljski ravni. Ženske srednjih let in mlajše se bojijo za prihodnost svojih otrok. Ena je rekla, da ji dajejo Zeleni edino upanje, da bi sploh še razmišljala o svojih otrocih."
Poleg zveznih parlamentarnih volitev pa je v Berlinu potekal tudi referendum, povezan z njihovo stanovanjsko politiko. Berlinski nepremičninski trg je podivjal; v petih letih so se cene najemnin dvignile za 46 odstotkov.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Uroš Lipušček se je iz Pekinga javil sredi kitajskega zlatega tedna, največjega praznika, s katerim se spominjajo ustanovitve Ljudske republike Kitajske. “Teden dni ljudje ne delajo, vsaj ves javni sektor, nekatere privatne tovarne vseeno obratujejo.” Sicer pa se v Pekingu spopadajo s težavo, ki so se je skoraj že privadili – s hudim smogom. Onesnaženje zraka je ena izmed tematik, s katero so se oblasti začele intenzivno ukvarjati, a do znatnega izboljšanja zraka je še vsaj 10 do 15 let. Močno odmevajo tudi Nobelove nagrade, saj je ena izmed prejemnic nagrade za medicino Kitajka JouJou Tu, ki je odkrila zdravilo, ki znižuje stopnjo smrtnosti pri bolnikih z malarijo.
Več kot 230.000 prebežnikov je samo v zadnjih mesecih v Nemčiji zaprosilo za azil, uradni Berlin pa je številko, koliko beguncev bo sprejel, že večkrat popravil navzgor, nazadnje na milijon. A zadnje dni bolj kot begunska problematika nemške medije zaposluje afera ‘dieselgate’ – nemški avtomobilistični gigant je s svojimi dejanji močno pretresel ne samo temelje Volkswagna, ampak celotne nemške avtomobilistične industrije. In ko je zamajano zaupanje v vsemogočni nemški avto je mogoče vse.
Evropska unija kljub več mesecev trajajoči begunski krizi in izzivom, ki jih prinaša, ni našla zanesljivih in dolgoročnih rešitev. Še več: države v jugovzhodni Evropi se vsaka po svoje lotevajo težav: Madžarska s postavljanjem žičnatih ograj, Hrvaška s preusmerjanjem beguncev proti schengenskim mejam in tako naprej. Države na Balkanu druga drugo obtožujejo neprimernega ravnanja in grozijo s sankcijami. Ali bo kaj drugače po torkovem srečanju notranjih ministrov v Bruslju in po vrhu šefov držav dan pozneje? Pa tudi o Grčiji po volitvah in o začetku šolskega leta v Belgiji smo se pogovarjali z našim dopisnikom Matjažem Troštom.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Kljub temu, da je vročina nekoliko popustila, pa so odnosi med Slovenijo in Hrvaško precej razgreti. Pravzaprav spominjajo na teniško igro - "če je včeraj kazalo, da so Hrvati v prednosti, je danes z imenovanjem novega arbitra sledil 'spin' Slovenije." Pričakovati je, da bo Sabor sicer izglasoval odločni ne nadaljevanju arbitražnega postopka, "Hrvati pa tudi že iščejo izhodno strategijo. Večernji list navaja primere, ko se je država umaknila iz postopka arbitraže, denimo v primeru Filipinov in Kitajske. Precej odmeva tudi potrditev drugačnih cen za turiste in hrvaške državljane; cene naj bi bile za domačine med 20 in 22 odstotkov oziroma za razliko plačanega davka nižje od tistih, ki so denimo navedene na jedilnih listih. V Zagrebu pa se pogovarjajo o prednosti pri zaposlovanju družinskih članov kot novih voznikov avtobusov in tramvajev.
Prah okoli nesreče letala Germanwings, ker je sopilot letalo domnevno nalašč strmoglavil se še ni čisto polegel. Nasprotno, zdaj se Lufthansa pogaja s sorodniki okoli odškodnin. Sorodniki s ponujenim zneskom 25 tisoč evrov za odškodnino ene žrtve niso zadovoljni. Napovedujejo pa tudi dodatne teste za pilote. “V preiskavah so ugotovili, da nekateri piloti komercialnih letalskih družb, sploh niso opravili psiholoških testov,” pravi naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž. Tudi nemška politika do Grčije in njenih težav se še ni ohladila. Napetost narašča predvsem med kanclerko Angelo Merkel in finančnim ministrom Wolfgangom Schäublom.
Mala poletna porcija mešanega na žaru: od ukrajinske do ruske parlamentarne zakonodaje in od ukrajinskih mafijskih obračunov do ruskih predpriprav na Svetovno nogometno prvenstvo 2018.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Neveljaven email naslov