Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o (ne)zaupanju v javnomnenjske raziskave po korupcijski aferi, razgretem političnem prizorišču in uvajanju novih ukrepov za zajezitev okužb s koronavirusom.
V Avstriji je po odstopu zveznega kanclerja Sebastiana Kurza politično prizorišče dodobra razgreto. Po korupcijski aferi zaupanje v javnomnenjske raziskave pada, preigrava se številne možnosti. Kot pove dunajska dopisnica Petra Kos Gnamuš, je "novi kancler Alexander Schallenberg dejal, da bo močno sodeloval s Kurzem, kar je seveda močno razjezilo opozicijo, ki pravi, da gre za nadaljevanje sistema." Kako je nova afera vplivala na javno mnenje?
"Odvisno, kaj bo prinesel konec preiskave in kaj bi avstrijsko državno tožilstvo še lahko odkrilo. Pravzaprav so vse možnosti zdaj odprte, tudi predčasne volitve bi se lahko zgodile, čeprav je bilo takoj jasno, da si tega nobena od strank ne želi. V ozadju je sicer potekala računica, če bi lahko Zeleni z opozicijskimi strankami sami sestavili vlado, pa se je izkazalo, da ne, ker bi njihove projekte morala podpreti tudi svobodnjaška stranka."
Javnomnenjske raziskave sicer kažejo, da je podpora ljudski stranki močno padla, podpira jo 26 odstotkov vprašanih in za zdaj še tesno vodi pred Socialdemokrati, ki bi jih v resnici podprlo 24 odstotkov vprašanih. Pomemben vidik je tudi imuniteta. Prav zaradi imunitete s položaja kanclerja naj bi Sebastian Kurz spet zasedel poslanski sedež in se tako samo presedel iz enega nedotakljivega položaja na drugega.
"Kurz je vseskozi zatrjeval, da se bo odrekel poslanski imuniteti in omogočil nadaljevanje postopkov. Želi dokazati, da je nedolžen. Avstrijsko državno tožilstvo je parlament že zaprosilo, da se Kurzu imuniteta odvzame. Preiskava se ne bi mogla nadaljevati, zaseženega gradiva tožilstvo ne bi moglo več ovrednotiti."
796 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o (ne)zaupanju v javnomnenjske raziskave po korupcijski aferi, razgretem političnem prizorišču in uvajanju novih ukrepov za zajezitev okužb s koronavirusom.
V Avstriji je po odstopu zveznega kanclerja Sebastiana Kurza politično prizorišče dodobra razgreto. Po korupcijski aferi zaupanje v javnomnenjske raziskave pada, preigrava se številne možnosti. Kot pove dunajska dopisnica Petra Kos Gnamuš, je "novi kancler Alexander Schallenberg dejal, da bo močno sodeloval s Kurzem, kar je seveda močno razjezilo opozicijo, ki pravi, da gre za nadaljevanje sistema." Kako je nova afera vplivala na javno mnenje?
"Odvisno, kaj bo prinesel konec preiskave in kaj bi avstrijsko državno tožilstvo še lahko odkrilo. Pravzaprav so vse možnosti zdaj odprte, tudi predčasne volitve bi se lahko zgodile, čeprav je bilo takoj jasno, da si tega nobena od strank ne želi. V ozadju je sicer potekala računica, če bi lahko Zeleni z opozicijskimi strankami sami sestavili vlado, pa se je izkazalo, da ne, ker bi njihove projekte morala podpreti tudi svobodnjaška stranka."
Javnomnenjske raziskave sicer kažejo, da je podpora ljudski stranki močno padla, podpira jo 26 odstotkov vprašanih in za zdaj še tesno vodi pred Socialdemokrati, ki bi jih v resnici podprlo 24 odstotkov vprašanih. Pomemben vidik je tudi imuniteta. Prav zaradi imunitete s položaja kanclerja naj bi Sebastian Kurz spet zasedel poslanski sedež in se tako samo presedel iz enega nedotakljivega položaja na drugega.
"Kurz je vseskozi zatrjeval, da se bo odrekel poslanski imuniteti in omogočil nadaljevanje postopkov. Želi dokazati, da je nedolžen. Avstrijsko državno tožilstvo je parlament že zaprosilo, da se Kurzu imuniteta odvzame. Preiskava se ne bi mogla nadaljevati, zaseženega gradiva tožilstvo ne bi moglo več ovrednotiti."
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Čez nekaj dni se bodo Britanci odločili, ali želijo ostati del Evropske unije, ali jo bodo zapustili. Brexitska vročica je presegla vse meje, vrh le-te pa je bil umor laburistične poslanke Jo Cox. Kako bo njen umor vplival na odločitev Britancev, ki so sicer že od nekdaj znani kot največji evroskeptiki? Kot kaže bodo jeziček na tehtnici milijoni neodločenih volivcev. Seveda pa se nismo mogli izogniti še eni – otoški nogometni vročici?
V 18. vzporedniku iz Carigrada se je oglasila naša bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl. Tam je natanko teden dni po zadnjih napadih v Carigradu še vedno napeto in vprašali jo bomo kako se Turki z nenehno grožnjo napadov soočajo v vsakodnevnem življenju? Kako mediji poročajo grožnjah s smrtjo 11 nemškim poslancem turških korenin – grožnje so prejeli po tem, ko jih je predsednik Erdogan označil za izdajalce. Pa tudi o tem, kaj si obetajo v Turčiji od turistične sezone in seveda od nogometnega evropskega prvenstva, kjer je Turčija uvodno tekmo v skupini D izgubila s Hrvaško.
V 18. vzporedniku smo pogovor z Vlasto Jeseničnik nadaljevali tam, kjer smo ga pred dobrima dvema mesecema končali: s povabilom ruskega predsednika Vladimirja Putina v Slovenijo. Vmes je namreč potrdil svoj prihod. “Uradne informacije o obisku so za zdaj še zelo skope, saj potekajo pogovori med protokoloma. Sicer pa skoraj zagotovo bo prišel v spremstvu ruskih pravoslavnih voditeljev, mogoče bo z njim celo zunanji minister Lavrov.”
V 18. vzporednik se je oglasil dopisnik iz Združenih držav Amerike, Edvard Žitnik.
“V Berlinu so s 1. majem povsem prepovedali oddajanje stanovanj prek Airbnb. Za vsako oddajanje je zdaj potrebno potrdilo,” poroča naša nemška dopisnica Polona Fijavž. Odločitev za zdaj velja samo za Berlin, kjer so najemniki zelo zaščiteni, lastniki jih morajo o izselitvi obvestiti dve leti prej. Zaradi oddajanja stanovanj v turistične namene so cene začele naraščati, zato so se odločili za omejitve.
V Rim smo poklicali našo dopisnico Mojco Širok. Mesto trenutno praktično nima župana, ampak upravitelja, zato veliko stvari ni najbolje organiziranih. Dolgovi rimske občine znašajo kar 20 milijard evrov!
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V Grčiji se je danes številka beguncev povzpela na več kot 54 tisoč. Gašper Andrinek se je oglasil iz otoka Hios, ki leži v bližini turške obale južno od otoka Lesbos. Na otoku so trije begunski centri, kjer veliko število ljudi prebiva v slabih razmerah. “Center je praktično nastal na nekdanjem odlagališču odpadkov in v hali, kjer so jih predelovali. Kupi smeti so še vedno tam.”
Še med preštevanjem uradnih rezultatov predčasnih srbskih volitev, na katerih je pričakovano zmagal dosedanji premier Vučić, smo se pogovarjali o prihodnji proevropski in proruski usmeritvi te vplivne balkanske države: “Vse skupaj je bilo zelo bizarno, ob 22-ih zvečer še ni bilo nič, ob dveh zjutraj smo izvedeli, da bo strank 7.”
Prihajajoč naravnost z največje kitajske znamenitosti se je v 18. vzporednik oglasil Uroš Lipušček. Z Damjanom Zorcem sta spregovorila o še svežih vtisih z Zidu, pa o praznovanju letošnjega 1. maja – kot ga v zadnjem času doživljajo tamkajšnji delavci v deklarativnem komunizmu in praktičnem turbokapitalizmu. Z enim samim dnevom zamika pa smo slišali kakšne podrobnosti o rezultatih testiranja prvega kitajskega električnega avtomobila.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Afera #PanamaPapers odmeva tudi v Avstriji, od koder se je oglasil Lojze Kos. Tam je ta tema še bolj izpostavljena, pravi, ker Avstrijcem ni tuja. “Avstrija je bila dolga leta zaradi svoje bančne tajnosti pralnica predvsem ruskega mafijskega denarja.”
V 18. vzporednik se je oglasila dopisnica iz Zagreba, Tanja Borčič Bernard.
Naš dopisnik iz Združenih držav Amerike o aktualnem dogajanju, ki ga že dlje časa zaznamujejo predvolilne aktivnosti.
Neveljaven email naslov